O prijateljstvu

Stopimo tokrat za vdovo, ki teče k sodniku. Sama je. Išče nekoga, ki ji bo v pomoč, ki ji bo blizu, ki jo bo razumel. Ne začudite se. Tega ne išče samo vdova. To je predmet iskanja mene in tebe. Tecimo torej skupaj z njo.

Kot ona vsak od nas nese naprodaj svojo največjo dragocenost: svoje dostojanstvo, sebe. Ni ji mar, ni nam mar, če ga ne bomo videli nikdar več. Da bi dobili pomembno zadevo, smo pripravljeni zapraviti vse. Samo da bi dobili prijatelja.

Seveda se prijatelja, pravega prijatelja, ne dobi kar tako, na lahko. Potrebno je veliko časa, veliko pogovora, veliko odpovedovanja, veliko žrtev, da prijatelj začuti, da mu ponujamo veliko več, kot lahko sploh damo – da mu ponujamo ne samo svojo sedanjost, temveč tudi prihodnost. In da začutimo sami, da prijatelj ni uresničitev naših želja in potreb, temveč nekdo, ki jih presega, ker lahko ob njem, z njim in zaradi njega začnemo ljubiti.

Saj prijateljstvo ne zrase iz tega, kar si želimo, ampak iz tega, kar živimo.

To lahko razume samo tisti, ki ponuja sebe in svoje življenje za nekoga. Samo tisti, ki poskuša ljubiti. Samo tisti, ki poskuša moliti.

Komentarji

  1. Anonimni16. 10. 10, 21:43

    že dolgo jamram(sama sebi), da je težko dobiti pravega prijatelja. S tistimi iz mladosti smo se razbežali, vsak po svoje se pehamo z vsakdanjimi skrbmi. Nekega trenutha se zavemo, da nimamo nikogar, ki bi ga lahko poklicali ob 3eh ponoči. Danes sem bila na Sv. gori. Veliko smo molili in prosili. Morda pa se odgovor res skriva v molitvi. Samo neučakani ne smemo biti. Ma to je težko in zopet molim za potrpežljivost.

    OdgovoriIzbriši
  2. andreja16. 10. 10, 21:50

    Anonimni je Andreja.Oprostite se še učim računalnika,... "Potrpežljivost je božja mast"

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več