Nihče ni maral Zaheja. V to sem prepričan.
Ob njegovih številnih goljufijah, ob njegovi arogantni in pohlepni drži se nihče ni počutil dobro. Res, Zahej je mnogokrat padel, naredil je mnogo napak. Vsi so bili prepričani, da je slab človek in zato se do njega tudi nihče ni obnašal kot človek. To je v njegovo življenje prineslo samoto.
Zahej se je branil s sovraštvom in izkoriščanjem. Ste kdaj opazili, koliko je takih ljudi? Omagali so v svojih napakah, ker niso zadovoljili velikih pričakovanj svoje okolice. Tudi Zahej je bil tak. Majhne postave, ne preveč fizično sposoben, malce zaletave in ambiciozne narave, morda si je preveč upal, podiral je predsodke, plezal na smokve, se pravi vznemirjal okolico, delal, kar si mnogi niso drznili. Zato so obupali nad njim: »Iz tega fanta ne bo nikoli nič dobrega.«
Zaheja – Zaheja, kot so ga poznali v Jerihi, kot cestninarja, grešnika in prevaranta – so naredili drugi ljudje.
A v življenje Zaheja, od vseh zapuščenega in zavrženega Zaheja, nekega dne vstopi Jezus. Zaheja to srečanje, srečanje po dolgih letih samote, tako pretrese, da se popolnoma spremeni. To ni navadno srečanje. Ni srečanje nekoga, ki se mora srečati, ampak nekoga, ki si tega srečanja želi. (Jezus bi lahko šel mimo, pa se ustavi.) To je tisto, kar tako gane Zaheja, da postane nov človek: zavest, da je še nekdo, ki mu je mar zanj, ki se zanj zanima, ki mu daje priložnost, ki ga sprejema, ki ni obupal nad njim. Kajti Jezus mu ne napravi pridige o njegovih grehih in napakah, ne obsoja, ne sovraži. Z njim je. Tam, v njegovi hiši, v njegovem položaju, v njegovem življenju, kamor si ni upal nihče.
Da bi povedal Zaheju, da bi povedal tistim, ki gledamo, kako se dogaja nekaj nezaslišanega: kar spreminja človeka, je ljubezen, ne sovraštvo.
Ob njegovih številnih goljufijah, ob njegovi arogantni in pohlepni drži se nihče ni počutil dobro. Res, Zahej je mnogokrat padel, naredil je mnogo napak. Vsi so bili prepričani, da je slab človek in zato se do njega tudi nihče ni obnašal kot človek. To je v njegovo življenje prineslo samoto.
Zahej se je branil s sovraštvom in izkoriščanjem. Ste kdaj opazili, koliko je takih ljudi? Omagali so v svojih napakah, ker niso zadovoljili velikih pričakovanj svoje okolice. Tudi Zahej je bil tak. Majhne postave, ne preveč fizično sposoben, malce zaletave in ambiciozne narave, morda si je preveč upal, podiral je predsodke, plezal na smokve, se pravi vznemirjal okolico, delal, kar si mnogi niso drznili. Zato so obupali nad njim: »Iz tega fanta ne bo nikoli nič dobrega.«
Zaheja – Zaheja, kot so ga poznali v Jerihi, kot cestninarja, grešnika in prevaranta – so naredili drugi ljudje.
A v življenje Zaheja, od vseh zapuščenega in zavrženega Zaheja, nekega dne vstopi Jezus. Zaheja to srečanje, srečanje po dolgih letih samote, tako pretrese, da se popolnoma spremeni. To ni navadno srečanje. Ni srečanje nekoga, ki se mora srečati, ampak nekoga, ki si tega srečanja želi. (Jezus bi lahko šel mimo, pa se ustavi.) To je tisto, kar tako gane Zaheja, da postane nov človek: zavest, da je še nekdo, ki mu je mar zanj, ki se zanj zanima, ki mu daje priložnost, ki ga sprejema, ki ni obupal nad njim. Kajti Jezus mu ne napravi pridige o njegovih grehih in napakah, ne obsoja, ne sovraži. Z njim je. Tam, v njegovi hiši, v njegovem položaju, v njegovem življenju, kamor si ni upal nihče.
Da bi povedal Zaheju, da bi povedal tistim, ki gledamo, kako se dogaja nekaj nezaslišanega: kar spreminja človeka, je ljubezen, ne sovraštvo.
... in ljubezen nosi v sebi tudi potrpežljivo sprejemanje drugačnosti. Jezus je sprememba, ki jo - mislim - vsi pričakujemo, saj pogosto obsojamo sebe bolj, kot nas drugi.
OdgovoriIzbriši<Tudi jaz tako mislim in hvala Bogu občutim.
OdgovoriIzbrišinate
Ker je majhen, je tudi žleht - tud ti si žleht, k si majhen :) Ja, takega nrdijo drugi, ker gledajo od zunaj in ker dajejo po predalčkih in kategorijah ljudi. Premalo se potrudimo, da bi naredili kaj drugače od množic v pozitivnem smislu, denimo v presoji človeka kot celote. Takšni smo ljudje, je pa Gospod k sreči drugačen in se z nami želi srečati. Prihaja nam naproti, se pa moramo za to kdaj potruditi.
OdgovoriIzbriši