Preskoči na glavno vsebino

Lov za zakladom

Zdi se mi, da smo zaradi filmov, TV in vsega drugega trušča okoli sebe že preveč navajeni vsakršnih zakladov, presenečenj in nagradnih iger, da bi nas mogla Jezusova primerjava z zakladom ali biserom, ki ga je nekdo našel na njivi, vreči iz tira.

Taki in drugačni zakladi zaradi te »presenečenjske« nasičenosti bolj ali manj spolzijo mimo nas. Saj ne, da bi zato ne mogli živeti. Ampak vsak dan se nam zato izmuzne priložnost, da bi dali dnevu to, kar bi ga resnično naredilo bogatega, edinstvenega, drugačnega. Nad svojimi dnevi smo utrujeni. Ubija nas vsakodnevna rutina, ki ji namenjamo vedno manj srca. Sami pa ostajamo nekje zunaj, nekje daleč zunaj. Ker ni ničesar, kar bi zaslužilo našo prisotnost, našo pozornost ...

Pa če vam povem, da je s tem zakladom popolnoma drugače, da je vreden, da se zanj zapravi vse, kar smo dolga leta varčevali za hude čase?

Ta zaklad je drugačen. Ta nam mora pritegniti pozornost. To je zaklad, ki smo ga iskali dneve in noči, ker nam je manjkal, ker se brez njega ne da živeti. Menite, da to ni mogoče? Je. Samo iskati ga je treba. Treba mu je dati svoj čas. Treba ga je videti, ga opaziti. (In to ni več tako enostavno.)

Če ste to pripravljeni, potem ga boste gotovo ugledali, gotovo našli. In če danes res najdete, potem pojdite, ko bo trda tema, čisto potihem do njega, počasi ga odprite in se zazrite vanj. Videli boste ... sebe.
Oznake:

Komentarji

  1. Anonimni28. 7. 08, 14:54

    Dobitek je bil vreden kar 55,5 milijona evrov, tudi tokrat pa nobenemu od igralcev ni uspelo pravilno napovedati vseh šestih številk.


    Pri igranju lota so tokrat zaradi mamljivega dobitka poleg Italijanov sodelovali tudi številni tujci. Lani je neki Italijan na lotu zadel 41 milijonov evrov, najvišji nemški dobitek pa je bil 21,7 milijona evrov. Sklad za glavni dobitek za prihodnji teden je tako že 58 milijonov evrov.

    to bogastvo in zaklad

    matic

    OdgovoriIzbriši
  2. Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)30. 7. 08, 17:58

    Naša pozornost je žal res obrnjena drugam, zdi se mi, da smo podobni tistemu bogatemu mladeniču, ki si je, rajši kot zaklad v nebesih, izbral svoje bogastvo, pa čeprav je to minljivo. Zelo pomenljive so mi besede našega župnika, ki so mu v zaporu grozili, da mu bodo vzeli vse. On jim je z nasmeškom odgovoril, da ima itak svoje premoženje v nebesih. Če bi bila naša perspektiva drugače naravnana kakor je, bi se malo drugače obnašali in bi naredili vse, da najdemo zaklad nebeškega kraljestva. Res je, s tem najdemo sami sebe. Hvala za lepo razmišljanje.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Pustiti se premagati ljubezni

Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha! (iz bogoslužja velikonočne vigilije)  V današnjem jutru poti vseh ljudi, ki v svoji človeški slabotnosti usmerjamo svoje korake h grobu, k smrti, k uničenju, prestreže njegova šokantna praznina , nepričakovano presenečenje, ki nas ustavi in obrne v drugo smer. Bog je, ki v to našo temo greha, napuha, sebičnosti potiho stopa kakor luč, kot druga , alternativna možnost , da bi tako okrušil zaverovanost v lasten prav, v lastne rešitve in poglede. »Kaj pa, če nimaš prav?«  Nujni poraz Glas, ki pretrga našo slepoto, je zato tako odrešilen, ker je neizprosno drugačen od naših predstav, ker je možnost, ki je nismo predvideli, ki se nam ne zdi mogoča, morda niti pravilna ne, možnost, ki si je tudi ne želimo, ki se je kakor žene v tem našem grobu bojimo: »Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. In nikomur niso nič povedale, kajti bale so se.« (Mr 16,8) Se nam pač upira, ker je zato, da bi dopustili
Objavite komentar
Preberite več

Tone Pavček, Take dežele ni

Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
8 komentarjev
Preberite več

Potruditi se

Ne zgodi se več poredko, da mi med brskanjem po socialnem omrežju pride pred oči vabljiv naslov: »Kako shujšati brez truda.« Namenoma je tak, seveda, da bi pritegnil pozornost, kako tudi ne, saj lepo utemeljuje najpopularnejšo misel današnjega sveta, ki se razodeva tudi v bitcoinih in podobnih hitrih zaslužkih: kako dobiti čim več s čim manj truda oz. izgube. Glavna prioriteta našega sveta je pač dobiček . In čim hitrejši je, tem bolje. Trud je pri tem zgolj ovira.  Ne bi šlo za tako velik problem, če ne bi podobno miselnost začeli tudi živeti , jo torej uporabljati v svojih odnosih: dobiti čim več za čim manj truda. Ali še bolje: dobiti, ne da bi bilo treba kaj dati. In tega se tako v odnosih kot tudi v finančnem svetu ne da drugače kot z goljufijo : nekdo mora nekaj izgubiti, da lahko ti nekaj pridobiš oz. zaslužiš na njegov račun. Tako je z vsem, kar je pridobljeno na lahko. »Je pač najemnik in mu za ovce ni mar.« (Jn 10,13) Opeharjeni ljudje pa drug drugega gledamo s strahom in nej
Objavite komentar
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Objavite komentar
Preberite več

Za limbar tvoj

Te dni so nam posebej pred očmi rane , tisočero Gospodovih ran, iz katerih lije kri in se spušča po umirajočem telesu, mnoge, neštevilne rane, ki so, kakor je rekel prav On (Mt 25,35-36), rane ljudi vseh časov, zaobjete v sveto telo, ki utrujeno in izmučeno visi na lesu človeških grehov, zločinov, napak. V opomin? V očitek? V dokaz, ki bi utemeljil primerno kazen? V odrešenje. Za limbar tvoj .  Vseeno je na Kalvariji mučno, v ozračju visi bolečina, zadušljivo je v tihi zameri in prizadetosti, nemi kriki prebadajo nebo, ker je nekaj narobe, ker je nekaj zelo narobe na tem njegovem telesu (1 Kor 12,27), ki še hodi po svetu. Cerkev greši in pada in krvavi in v njej je toliko stvari grešnih in napačnih. Ker smo v njej ljudje .  Toda to še ni opravičilo. Ni razlog, zaradi katerega bi samo zamahnili z roko in šli naprej. Morda smo jih že siti, vseh trpečih ljudi tega sveta, ki nam dnevno skačejo v pozornost, morda tudi že navajeni, pa vendar vsaka rana boli in kolikor prizadene tistega, ki j
Objavite komentar
Preberite več