Zaradi upanja

Kaj so videli tiste davne noči pastirji na poljanah malega mesteca?

Dve ubogi duši, ki nista imeli kje prespati. In skrb in jok. Tesnobo v srcu, njim tako znano. Zaskrbljenost nad prihodnostjo in uklonjen hrbet. In noč, temno noč. Eno daljših, tako dolgih ...

Samo to?

Ne, videli so tudi zvezde. Potem angelske prikazni, razsvetljeno noč in neke besede o detecu. Potem nasmehe na obrazih, opranih strahu. In Mater ... in očeta ... in malo, najmanjše dete na svetu.

Samo to?

Ne. Ne samo to. Našli so Besedo, ki so jo od nekdaj nosili v srcih. Našli so luč, da bi videli domov. In so našli ... upanje.

Ni potrebno, da močno napenjamo misli. Vsak od nas vidi, kar so tiste noči videli pastirji. Tesnobo in skrb in jok in težka bremena ... in noč. V svojem, v tolikih drugih življenjih. Kar so videli tiste noči pastirji, najmanjši med najmanjšimi, zaničevani in ničvredni ljudje. Tudi mi smo v tej noči. V noči, ki je drugačna ... od tiste noči dalje.

V naših nočeh prihaja Nekdo, ki nam želi biti blizu. Ne, človek ne potrebuje mehkih besed in lepih pogledov. Človek potrebuje nekoga, ki je z njim, nekoga, ki z njim hodi, ki z njim pada in z njim vstaja. Ki je z njim v največji bedi in najlepšem dnevu. Ki je z njim kot velik Bog ... in kot majhno, najmanjše dete.

To dete je tu, pri tebi. Tako majhno, da pride v najmanjše srce. Da gre to pot – to noč – s teboj. Kamorkoli že pojdeš. V srečno ali razbito družino, med tiste, ki se trudijo, ali med odvisnike od alkohola in droge, med tiste vesele in radostne ljudi ali med tiste na tla poteptane in pobite, na robu življenja, na dnu najglobljih depresij in travm. Tudi v smrt. Tudi tja. Povsod. Samo, da bo s teboj?

Zakaj? Zakaj med vse te ljudi, na vse te poti, če ne zaradi upanja?

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več