Varovati svoje srce

»Znamenja bodo,« (Lk 21,25) je rekel Jezus svojim učencem, ko jim je govoril o težkih časih, o časih stiske, preizkušenj, ko se bo zamajalo vse, v kar so verjeli. »Znamenja bodo«, zagotovo, tako pravi Jezus, skupaj s stisko bodo prišla sporočila, razodetja, namigi za vaše življenje, vi pa se potrudíte, da jih boste razumeli. Da vam bodo problemi in težki časi služili za spoznanja, za usmeritev, tudi za samorefleksijo. Kajti kdor bo videl in razumel ta znamenja, bo tako sredi te stiske videl tudi Sina človekovega, tako obljublja Jezus, on bo dal našim stiskam drugačen karakter, da bodo iz časa uničenja postala čas odrešenja. 

Kajti na čase stiske se lahko človek odzove tudi drugače, ne da bi razumel njihovo sporočilo, s pijanostjo in razuzdanostjo recimo, z otopelostjo, jamranjem, samopomilovanjem, tudi to je mogoče. V imenu dobrega počutja se lahko tudi dela, kakor da ni nič narobe, se omamlja in opijanja, da stiska ni stiska, da problemi v resnici niso problemi, tako se veliko lažje živi. 

In potem stvari, ki so očitno narobe, postanejo nekaj normalnega, morda celo – nezaslišano – nekaj dobrega, seveda, saj se problema najlažje rešimo prav tako, da ga zanikamo, ga zrelativiziramo ali pa da se mu kratko malo odpovemo, da ga torej razglasimo za problem, s katerim nimamo nič. Da zanj nismo odgovorni. Naj se zato z njim ukvarja kdo drug. 

Težki časi pridejo zato, da nas nečesa naučijo. Težki časi so porodni krči novega sveta. 

»Varujte se,« (Lk 21,34) zato pravi Jezus, varujte svoje srce, da bo ostalo mirno, občutljivo, razumno, suvereno, da se torej ne bo pustilo manipulirati, da se boste tako na probleme lahko primerno odzvali. Ne s strahom in paniko, ne z obupom ali brezbrižnostjo, ne z zanikanjem ali z nasiljem. »Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« (Lk 21,28) Aktivno pogledati na to, kar se dogaja, dati besedo svoji realnosti, si torej ne zatiskati si oči pred resnico, svoje stanje iskreno ovrednotiti, to bo dalo tudi dober odgovor, kaj storiti. Če bo le srce tako, kot mora biti. Kajti ono ima vse odgovore, samo upati se jih moramo spustiti v naš svet. 

Prižgimo prvo luč in osvetlimo resničnost, kakršna je. V temi naše žalostne realnosti bomo videli Sina človekovega, kako prihaja, da nas reši.

(misel na 1. adventno nedeljo, leto C)