Besede za srce

»Znamenja bodo,« (Lk 21,25) je rekel Jezus svojim učencem, ko jim je govoril o težkih časih , o časih stiske, preizkušenj, ko se bo zamajalo vse, v kar so verjeli. »Znamenja bodo«, zagotovo, tako pravi Jezus, skupaj s stisko bodo prišla sporočila, razodetja, namigi za vaše življenje, vi pa se potrudíte, da jih boste razumeli. Da vam bodo problemi in težki časi služili za spoznanja, za usmeritev, tudi za samorefleksijo. Kajti kdor bo videl in razumel ta znamenja, bo tako sredi te stiske videl tudi Sina človekovega , tako obljublja Jezus, on bo dal našim stiskam drugačen karakter, da bodo iz časa uničenja postala čas odrešenja .  Kajti na čase stiske se lahko človek odzove tudi drugače, ne da bi razumel njihovo sporočilo, s pijanostjo in razuzdanostjo recimo, z otopelostjo, jamranjem, samopomilovanjem, tudi to je mogoče. V imenu dobrega počutja se lahko tudi dela, kakor da ni nič narobe, se omamlja in opijanja, da stiska ni stiska, da problemi v resnici niso problemi, tako se veliko ...

Marta in Marija, dve sestri, ki ne bi mogli biti bolj različni druga od druge.  Marta, izjemno, celo prekomerno aktivna, kot je mogoče spoznati iz Jezusovih besed, »skrbi in vznemirja te veliko stvari« (Lk 10,41), je ženska, ki bi imela rada vse pod nadzorom, tudi svojo sestro, tudi Gospoda in njegovo mnenje. Da je torej vse tako, kot si je zamislila, menda se je pri opravilih prej že izkazala in je to potem postalo nekaj, na čemer je gradila svojo vrednost in samozavest, nekaj pomembnega se nam zdi imeti moč nad svojim življenjem. Zdi se, da nam taka nagnjenja narekuje neka notranja težnja po popolnosti, ni dobro, če ni najboljše , in najbolje je tako, kot sem si zamislil. Nič ni narobe z njo, dokler ta ne prevzame oblasti nad človekom in si ta začne predstavljati, da je gospodar svojega življenja – in drugih ljudi. Da je bog, recimo.  Ko gre kaj narobe  Težava je v tem, da vsak človek slejkoprej pride pred situacijo, ki ga presega, ko pač ne more iti vse tako, kakor si ...

Nihče ni nič opazil. Nihče se ni zavedal, da je kaj narobe. Ali pa se nihče ni hotel zavedati. Prepričan sem, da nekaterih znamenj v življenju pač ne moremo prezreti, razen če se odločimo, da jih ne bomo videli. Tako je bilo »v Noetovih dneh« (Mt 24,37), ko je Bog ugotovil, »da na zemlji narašča človekova hudobija in da je vse mišljenje in hotenje njegovega srca ves dan le hudobno.« (1 Mz 6,5) Najhuje pri tem je, da jim je bilo to nekaj »normalnega«. Ljudje so pač, kot vsak dan, »jedli in pili, se ženili in se možile (…) in niso spoznali .« (Mt 24, 38-39) Tako je tudi danes, tudi danes radi živimo brez problemov . Oprostite, drugače moram napisati: ne da bi želeli videti svoje lastne probleme. Dar bolečine Menda človekova glavna hudobija ni toliko v tem, da naredi nekaj slabega, ampak veliko bolj to, da si želi tudi nekaj slabega razumeti ali prikazati pred drugimi in pred seboj kot nekaj dobrega. Tudi če sam pri sebi ve, da gre za nekaj slabega. Seveda gre za čisto naravni obram...