Imeti Očeta

Na samem začetku Jezusove poti stoji čisto poseben in izredno pomemben dogodek, ki postavi vse njegovo življenje na stabilen temelj. Ta temelj je njegov Oče. Jezusov krst ni samo nekakšna iniciacija v njegovo poslanstvo, je potrditev, da ima ta človek, Sin, tudi Očeta, da ima Boga. In to je tisto, kar mu daje stabilnost v življenju, ker brez Boga ne gre, ne gre brez očeta, brez avtoritete v življenju. 

Brez očeta 

Danes je očetovstvo v globoki krizi, razvrednoteno je, zminimalizirano, kakor da se ga ne potrebuje več. Nihče ne zna prav dobro pojasniti, zakaj je tako, zdi pa se, da je v družbi, ki na splošno ne priznava avtoritete in trdnih vrednot, kjer je vse na izbiro in vse fluidno, ravno oče postal najbolj odveč. Kajti oče ne more biti še ena mama, tudi zato, ker te vloge ne obvlada, žena ga pri tem močno prekaša. Oče kot varuh zakonov družine, kot trdnost in stabilnost svojih otrok, ki jim omogoči pogumen vstop v svet, je zato danes nekaj, kar je težko najti, ker nihče ne zna in ne zmore biti trden. Ogromne žrtve so potrebne za to, da postaneš trden, nekakšen življenjski trening. A moški danes nima moči, ker jo porabi za nepotrebne aktivnosti. 

Kaj moškim jemlje moč? 

Moškim jemlje moč prekomerno teženje k uspešnosti v naši družbi, čemur sledi prekomerno delo, s katerim se želijo dokazati. In ko utrujeni pridejo domov, nimajo energije biti zgled in opora, ne za žene ne za otroke. Moč nam jemlje tudi neverjetna zmeda današnjega časa, ki jo je povzročilo kraljestvo izbire, v tem pa je pomešano, kaj je dobro in kaj slabo, vrednote pa so označene za nekaj konzervativnega in zato nezaželenega. Tretja stvar, ki močno vpliva na nas, pa je huda seksualiziranost našega sveta, ki se ji moški preprosto ne more upreti, saj mu pod pretvezo, da samemu sebi s tem pokaže svojo moč, z razočaranjem, da se ni zmogel upreti, uniči njegovo samozavest in ga naredi za odvisnega slabiča. 

Tako se je moških v naši družbi prijela podoba grobih, odsotnih, nemočnih in nesposobnih ljudi, na take pa se nihče noče zanesti. In tako počasi tudi sami izgubljajo prepričanje, da so lahko nekomu zgled in opora. 

Trening očetovstva 

Vendar dobrih otrok ne bo brez dobrih očetov. Samo mama je premalo. Zato je postati oče danes nuja, potreba celotne družbe, ne samo naše družine. Očetje zato danes potrebujejo trening, v katerem bodo spet zagrabili svojo vlogo: trening v zmernosti, v prioritetah in v žrtvovanju. Predvsem pa trening v zavedanju, kaj oni resnično so, to, kar je Oče povedal Sinu, da je ta postal očetovski do ljudi: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,11) 

Brezpogojna ljubezen do žene in otrok, beseda avtoritete in prisotnost v življenju družine, kar je vloga očeta v njej, se rodi iz zavedanja, da sem nekomu dragocen in potreben. Pravi oče je namreč lahko samo nekdo, ki to sporočilo iz nebes sliši, mu verjame in potem to govori naprej.

(misel na nedeljo Jezusovega krsta, leto B)