Potruditi se


»Žetev je velika,« (Mt 9,37) zares velika. Toliko ljudi, ki potrebujejo pomoč, toliko ljudi, ki blodijo, toliko je izgubljenega, toliko zgrešenega, tudi v nas, ne samo v svetu, ki nas obdaja. Veliko je stvari, ki nas ganejo, ki nam vzbujajo slabo vest ali jezo ali nemir, veliko stvari, ki jih je treba opraviti. Toda to ni nič drugega kakor Gospodov namig, da nas potrebuje. Da je v tem svetu, ki čuti veliko krizo smisla, v katerem ravno zato gospodujejo agresivnost, zasvojenosti in depresija, veliko za postoriti, da je veliko dela, da je veliko področje, kjer so Gospodovi učenci dobrodošli, da nekoliko izboljšajo svet. 

Najprej tako, da sprejmejo svojo nalogo. Kajti s tem, ko nam Gospod daje nalogo, nam daje tudi globok smisel svojega življenja! In to je velika stvar! On popravlja svet ravno tako, da nas nekam pošilja, da nam vzbuja zavest, da moramo in da lahko nekaj naredimo. Velika stvar je to. Saj se najslabše počuti človek, ki ne ve, da je koristen, da je česa sposoben, da je zato pomemben in nepogrešljiv. 

 Zato Jezus rešuje svet najprej tako, da pošilja svoje učence na delo s preprostimi navodili: ni potrebno narediti vsega in ni potrebno delati nečesa velikega. Ne bomo mi rešili sveta. Samo »oznanjajte in govoríte: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹« (Mt 10,7) Kar se, tako pravi Jezus, izraža v preprostih vsakdanjih delih ljubezni: »Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte.« (Mt 10,8) 

Če skrajšamo: potrudite se in vaša naloga je opravljena. To pomeni biti oznanjevalec evangelija: ne opravljati velikopoteznih nalog, samo potruditi se v situacijah, v katerih se znajdeš, z vsem, kar zmoreš. Narediti samo to, česar ti ne bi bilo treba ali pa sam ne bi hotel, ampak veš, da je to dobro narediti. In da je to prav. 

Povejmo še drugače: da se ti ljudje kakor Jezusu »zasmilijo« (Mt 9,36). In potem kar sam od sebe narediš tisto, kar lahko in kar je potrebno.

(misel na 11. navadno nedeljo, leto A)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več