Našli boste dete


»Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč.« (Iz 9,1) V tem je bistvo božičnega praznika, zagledati veliko luč, ki sveti v življenju vsakega človeka. Videti svetlobo, ki je, ki obstaja, pa čeprav je skrita v nek zakotni, nepomembni kraj rimskega cesarstva, v nekem nepričakovanem prostoru mojega življenja. Takole mi je napisal prijatelj, ki je prejel moje voščilo: »Lepo je, ko je nekdo, ki misli nate, tudi če je daleč stran.« Lepo je, res, ker se je Bog tudi danes spomnil na nas, to je božič, ko nekdo nekomu kakor utrujenemu popotniku sredi noči prižge luč na oknu, da zmore najti domov. 

Ta luč sveti tudi danes, nam, utrujenim, od samote in razdalj premraženim ljudem. Nam, ki živimo v strahu in negotovosti, v nemiru, v nemoči. V bolečini in žalosti. V jezi. V sovraštvu. Tiho pravi: »Tu sem. In nikoli ne bom odšel.« Tudi danes Bog prižiga luč, vztrajno, tudi jutri jo bo, v vsakem našem »danes«, kakršen koli že bo. »Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.« (Lk 2,10-11) 

Če je ne vidimo, še ne pomeni, da je ni. Pomeni morda, da je treba močneje iskati, bolje gledati, stikati za tem skritim Bogom, da bi ga končno uzrli, kajti treba je videti luč, da bi živeli. Takole je rekel angel pastirjem: »To vam bo v znamenje: našli boste dete.« (Lk 2,12) 

Dete. Samo to. Majhen, droben človek. Mnogi ga niso hoteli, saj »v prenočišču zanju ni bilo prostora.« (Lk 2,7) Zato je čisto verjetno, da se bo upiral tudi nam, tudi nam bo odveč in v napoto, saj veste, kako je z dojenčki, kričijo in jokajo, ne pustijo spati, lačni so, kdaj tudi smrdijo, pozornosti hočejo in prostora v naročju, polnem drugih stvari, časa, ko ga nimaš, in ljubezni, ko si utrujen. Tam ga bomo našli, Odrešenika, v malem človeku našega vsakdana, ki si želi samo sprejetosti. Bog nam ga je poslal, da bi nehali bloditi v temi, da bi zaradi njega in z njim našli pot. In postali ljudje. Kakor on.

V njem nam je danes zasvetila luč. Tu je in ne bo odšel, dokler nas ne reši.

Blagoslovljen božič!

(misel ob božiču 2021)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več