S. Kosovel, Psalm


O Bog, usmili se moje praznote! 
Široko razstrtih, sivih dni, 
teh široko upajočih oči, 
o Bog, usmili se naše samote! 

Razstri svoj plašč, razkošno tkan 
z zvezdami višnjevih letnih noči, 
ko speš mimo nas in Tvoj plašč šumi 
kot sredi morja večnih sanj. 

O stopi v ta stekleni čas 
in kar je prozorno, naj potemni, 
in kar je blizu, naj se izgubi, 
naj nam kot iz višnjevih dalj spregovori 
kot v gosti modrini Tvoj beli glas! 
O Bog, usmili se nas, usmili se nas!

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro