»Dobra novica« ali le še en »fake news«?

Marko svojo pripoved o Jezusu Kristusu začne tako, da jo poimenuje za »dobro novico«. Evangelij po grško. Kakor strela odjekne ta njegov naslov v svet, v katerem je resničnosti nečesa lepega in dobrega tako težko verjeti. V katerem je lepa fasada »dobrih novic« kvečjemu maska nekoga, ki si v njenem zavetju mane roke. Naučili smo se, da je »dobra novica« ponavadi prevara, spretna manipulacija nekoga, ki nas želi izrabiti. »Fake news«.

In morda je nekaj takega tudi evangelij. Obljuba o rešitvi, zgodba o Bogu, ki umre za ljudi in o Odrešeniku, ki ljubi male in uboge, je morda res le opij za ljudstvo – če to ostane novica za življenje po smrti. »Potem, ko umrete, bo boljše. Vse se bo spremenilo: vi, ubogi, boste bogati, in bogati bodo reveži. Nič davkov! Hrana zastonj! Samo počakajte, samo potrpite, pa bo bolje.« Ni težko postaviti dobre novice v svet, češ, jutri bo bolje. To je vedno in zagotovo »fake news«. Ker po tolikšnih žalostnih zgodbah, kot jih človek izkusi v svojem življenju, temu lahko verjame samo, če je slep ali naiven.

Zakaj bi torej verjeli, da je ta zgodba resnična? Še več, zakaj bi verjeli, da je ta novica »dobra«? Marko za to, da bi podkrepil svojo izjavo, za jamstvo vzame nekaj potrjenega, dve svetovno znani dejstvi. Čeprav citira Izaija, je to pravzaprav citat, ki mu ga je prilepil enega iz Druge Mojzesove knjige, pa še enega iz Malahija (2 Mz 23,20; Ml 3,1; Iz 40,3). Ta novica je tako podobna tistima o izhodu iz Egipta in iz Babilona. Dve novici o rešitvi iz nemogočega položaja, iz sužnosti, iz mizerije, ki sta se v resnici tudi zgodili. In sta se zgodili v puščavi, kjer se začne tudi naša zgodba. Zgodba vsakega od nas, ker tudi mi živimo v puščavi.

In če smo pozorni, tudi v naši puščavi stoji neki čudak v kameljem plašču, ki jé kobilice in pridiga o spreobrnjenju. Tako se začne »dobra novica«: s tem, da si te dobre novice želimo. Mi smo pravzaprav tvorci te dobre novice, sredi svoje konkretnosti, kakršnakoli že je. Zato bo ta novica toliko resnična, kolikor resnično bo naše spreobrnjenje. Ne zato, ker se odrešenje takole kupi, ampak ker se mu tako pripravi prostor.

Bog je že tu. In dobra novica bo resnična, ko mu bomo pripravili pot. Ko ga bomo s svojimi dejanji v tem svetu naredili vidnega.