So najlepše pesmi že napisane?

vir: rtvslo.si
Zabeležka na robu strani festivala EMA 2015

Ste letos uživali ob EMI? Povejte pošteno. EMA je in vedno bo sprožala vse vrste odzivov in vedno bo poleg precej negativnih. Nič hudega. Kritike so vedno v redu, kritike pomagajo rasti. A ni težava v tem. Težava je v tem, da so to večinoma nekonstruktivno negativni odzivi. Odzivi ljudi, ki pljuvajo po vsem počez. In sam nočem postati eden izmed njih. Ker so to večinoma ljudje, ki se še najbolj gnusijo samemu sebi, ker so prazni. In nimajo ničesar, kar bi jih napolnilo. Zato tudi sami ničesar in nikogar ne polnijo. In tako se stvari v spirali spuščajo navzdol.

Zato bom konstruktivno kritičen. Letošnja EMA seveda ni bila presežek. Še zdaleč ne. In tu se ne bom obregnil niti ob pešavo organizacijo, režijo in tehniko, tudi ob premalo dodelan scenarij ne. Rekel bom nekaj o bistvu EME. O skladbah. Pesmi so bile večinoma dolgočasne oziroma, kot pove že naslov, niso imele kaj dosti povedati. Niso imele zgodbe. Da, imele so besedilo. Toda zgodba ne pride z besedilom, temveč z življenjem. Pesmi pa danes ne rojeva več življenje, ampak denar. Zato so takšne, kot so.

Toda rekel sem večinoma. Kajti v superfinale sta po mojem mnenju prišli pravi pesmi. Edini, ki sta imeli tistega nekaj več. Rudi, ki je zadnje čase res v formi in ve, kaj se človeka dotakne, je pesem spisal za dušo, ne za festival. Čeprav se komu zdi pritlehna in "predomača", je to ravno to. Način duše istrskega človeka. Ljudskost. In ta - bodimo pošteni - pritegne vsakogar. Če ne na ulici, pa v avtu ali pod tušem. Maraaya pa ... treba je priznati, pesem je všečna. Še več, menim celo, da se vrti v ritmih in trendu sodobnega. Ni nekaj novega, seveda ne, a prižgite radio in slišali boste, da je to to. Tipični Raay, a očitno je Raay poslušljiv. Morda ga veliko ljudi ne mara, a to še ne pomeni, da so njegove stvari slabe. Kvečjemu nasprotno. Treba je reči, da dela dobre stvari.

Pod črto zapišem še, da je EMA kljub vsemu prinesla nekaj lepih stvari. EMA je bila prijetna oddaja, na ravni, kot jo pač naša RTV zmore. Pozitivno me je presenetil tudi voditelj Nejc Šmit, ki je bil sproščen, nenarejen in na trenutke celo komičen brez žaljenja, kar je daleč od dometa običajnih voditeljev naših (tudi razvedrilnih) oddaj. Pohvalno. In tople so bile tudi vse tri žirantke, kar je naredilo oddajo gledljivo in prijazno.

21. maja na Dunaju za nas torej poje Maraaya. Kljub vsemu, kar si mislite, menim, da bo dvojec nastopil dvakrat. Za kaj več pa ... Pustimo prostor presenečenju.

Komentarji

  1. EME nisem spremljal, slišal sem samo obe finalni pesmi.

    se strinjam, sta poslušljivi, predvsem Rudijeva pa je tudi za (primorsko) dušo.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro