Ne skrbite

www.mrwallpaper.com
Glejmo ptice, lilije in trave. Glejmo otroke, ti so jim od vseh ljudi najbolj podobni.

Nihče, ki ni kakor ptica, lilija, trava, kakor otrok, ne more biti svet. Kajti prava svetost je v brezskrbnosti. Svetost je biti kakor otrok. Otrok nima skrbi. Ve, da je na svetu nekdo, ki bedi nad njegovim življenjem, ve, da je nekdo, ki ga varuje in skrbi za to, da njegovo življenje poteka tako, kot mora.

V tem je prava svetost. Biti kakor otrok. Biti ubog kakor otrok, ki nima ničesar, ker ničesar ne potrebuje, saj že tako ima vse: nekoga, ki ga ima rad, nekoga, ki mu vse daje. V tem je svetost. Ne v posebnih dejanjih, ne v posebnih vrlinah. Ne, vsa dejanja svetosti so samo posledica tega, da živiš kakor ptica, ki jo Bog hrani, kakor lilija in trava, ki ju Bog oblači. Da si kakor otrok: da se pustiš ljubiti od nekoga, ki te ima rad in te ne bo zapustil nikdar.

Pustiti se ljubiti pomeni biti hvaležen. Hvaležen za ljudi, ki te imajo radi, hvaležen za družino, za sozakonca, za starše in otroke, brate in sestre, hvaležen za naravo, hvaležen za kos kruha, ki ga daješ v usta, in za kozarec vode, ki ga piješ. Hvaležen za lepe in težke čase, za lepoto, za ljubezen, za strahove, bolečino in smrt. Kajti pustiti se ljubiti pomeni zaupati, da je vse, kar ti je dano, tudi trpljenje in strah, dejanje ljubezni nekoga, ki ti nalaga težke stvari, da bi te okrepil. Zato pustiti se ljubiti pomeni biti vesel. Vesel, ker imaš vse, tudi če nimaš ničesar. Ljubezen Boga.

In kdor se pusti ljubiti, bo kakor ptica, kakor lilija, kakor trava svobodno živel. Kdor se pusti ljubiti, bo našel ljubezen Boga povsod, tudi v temi in izgubljenosti. Bog bo poskrbel. Bog bo vedno poslal nekoga, ki bo pomagal verovati, upati, preživeti.

Zato je naša edina skrb, da ostanemo pri Bogu. Da iščemo njegovo ljubezen. Da se pustimo ljubiti. Samo to. Če v življenju poskrbimo za to, bo povsem dovolj. Potem bodo tudi vse ostale skrbi zelo majhne. Kajti kdor ima Boga, ima vse. Bog poskrbi. Tudi tako, da pošilja nas. Kajti ko čutimo, da smo ljubljeni, tudi sami začnemo ljubiti. Postanemo roka Boga, ki skrbi za svoje otroke. Postanemo ptice, lilije, trave, krompir, pšenica, otroci – darovalci solidarnosti in radodarnosti, ki živijo kot ljubljeni zato, da tudi mi čutimo ljubezen.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več