Priznam, knjige sem se lotil predvsem zato, ker ima zame pač malce zanimivejšo temo. To je knjiga o ženski in moškem. Ne vemo njunega imena, tako da sklepam, da je to pač lahko vsak od nas in da je njun odnos lahko vsak odnos med moškim in žensko. Seveda to ni bil glavni vzrok, ki bi me pritegnil. Moški je bivši duhovnik, ženska je sodnica, njun odnos pa je ... morda je prava beseda "zamrznjen". Kot otroka sta bila tesna prijatelja, celo zelo tesna, kasneje sta se njuni poti razšli, čeprav drug drugega nekje globoko v sebi nikdar nista pozabila. Še več, morda sta skozi vse druge odnose iskala prav to njuno ljubezen, zaradi česar - kot je v navadi, ko človek to počne - šlo vse narobe. In lahko ugotavljate, o čem govori knjiga. O metuljih. Predvsem o metuljih, poleti, jeseni, pozimi ... O metuljih, ki sta onadva.
Med branjem so me večkrat vprašali, kakšna je knjiga. Rekel sem jim, da je to ženska knjiga. Tako mislim tudi sedaj. Zakaj ženska? Ker se veliko bolj kot z zunanjim dogajanjem, ki ga je pravzaprav zelo malo, večina stvari dogaja znotraj. V knjigi je veliko razmišljanja, subjekta pripovedi se na veliko ukvarjata s spomini in občutji, z (zgrešenimi) odločitvami in še vsem, česar se sploh ne zavedata, kar nekako poveže pripoved v smiselno celoto, čeprav se ne morem znebiti občutka, ko sem knjigo zaprl: da nekaj manjka. Sam ne vem, kaj.
Vseeno kvalitetno branje.
Komentarji
Objavite komentar