Iskalci

foto: mikkolagerstedt.blogspot.com

Danes stopa pred nas še en pomemben lik božičnega dogajanja. Morda najbolj pomemben. Modri, ki jim ne vemo imena, so ljudje, kakor mi, morda najbolj kakor mi. Ker so iskalci. Iskalci tistega, po čemer hrepenijo.

Ponavadi človek začne z iskanjem šele tedaj, ko se mu začenja sesuvati vsaj delček njegovega sveta, ki je bil na pogled tako zelo trden in stabilen. Ko se mu zamajejo temelji, na katerih je gradil svoje življenje, ko mu začne primanjkovati česa pomembnega, kar je vedno imel, pa mu je bilo odvzeto ali pa je preprosto minilo. Toda človek ne postane iskalec šele s krizo. Človek je iskalec od vedno. Ker je vanj položena želja po rasti, po tem, da bi se v sebi nekoč dotaknil neba: večnega, najboljšega, popolnega.

In če to ni, če ni iskalec, če ni v vsakem trenutku svojega življenja na poti, če se v svojem stanju zacementira, prepričan, da je v redu tako, kot je, in se ne gane naprej, začne umirati. Včasih nezavedoma, dokler ne postane tako hudo, da to začuti. Temu danes rečemo kriza. Toda kriza se ne začne s tem občutkom umiranja in pomanjkanja nečesa pomembnega, kriza se začne, ko nehamo iskati. Ko se ustavimo na poti proti Betlehemu.

Nikomur ne želim nič slabega in nikomur ga ne privoščim. Toda morda v naše življenje vstopi samo zato, da bi se spet zganili, da bi začeli spet iskati. Ker človek mora iskati. Mora hoditi, vedno naprej. Kdor se ustavi, kdor neha rasti, začne umirati. Pa ne mislim toliko na človekovo telo, kot na njegovo modrost, človeškost ali odnose.

Današnji čas pomanjkanja je morda takšnale zvezda na nebu, ki vznemirja in nas sili na pot. Na pot proti pozabljenemu Bogu in njegovim vrednotam, ki so nas delale človeške. Pot bo morda dolga in naporna, morda bomo delali napake, kot so jih delali modri z vzhoda, toda pot nas bo tudi preko težav in grehov in tudi zla pripeljala do Boga. Samo iti moramo. Samo hoditi in iskati, rasti, preverjati, se spraševati, poslušati. Gledati, kje je zvezda, in iti za njo.

In če je temno, razumimo to temo kot priložnost. Kajti treba je priti v temo, da vidiš zvezdo. In da najdeš življenje, je treba veliko smrti.
*