Zmanjkalo je vina. V človeškosti vedno nečesa zmanjka. Tudi kaj še bolj pomembnega od vina, zato danes pri evangeliju ne gre toliko za vino, kot za to, kako se človek na to odzove.
Nočem si domišljati, da bom kdaj vedel, zakaj se to zgodi. Če pa gledam na svoje življenjske reakcije, potem se mi dozdeva, da se pomanjkanje zgodi zato, da bi se malo bolj zavedal, kako sem sam prešibak. Da za svoje življenje potrebujem ne toliko stvari, ki so mi zmanjkale, kot ljudi, kot odnose, kot ljubezen, kot Boga, ki vse to, kar zares potrebujem, prinaša v moje življenje.
Pomanjkanje nečesa – seveda nečesa pomembnega – mi namreč vedno odpre moje dlani (ki so bile tako ali tako prazne) in jih končno ponudi Bogu. Zato je pomanjkanje pravzaprav tudi dobra stvar. Ker je vhod Boga v moje življenje. Ker je priložnost, da moja voda postane vino. Ker je začetek nečesa novega, ki se vedno začne z mojo nemočjo.
Lahko bi si pulil lase, ali bom s temi svojimi revnimi besedami naredil nekaj velikega v vas. To sem delal že velikokrat. Velikokrat sem se obremenjeval, ali sem povedal ali naredil dovolj dobro, in si očital, se obsojal, če ni bilo tako. Če so bile moje besede nemočne, revne ali celo neme. In sekiral sem se, če nisem vsega naredil tako, kot bi moral oziroma kot se mi je zdelo, da bi bilo prav. Toda kako naj vem, da nisem več naredil tudi s tem, da sem bil nemočen in ubog?
To, ali sem naredil prav ali ne, sploh ni bistveno. Bog bo naredil to, kar je najbolje, tudi preko moje nemoči. Bistveno pa je, da sem tam, kjer sem, in mu pustim, da naredi tako, kot se mu zdi, da je prav. Da sem tak, kot me hoče On. Tudi nemočen, če je to potrebno. Tudi strt in ponižan, tudi trpeč in zavržen. Da sem mu zvest in da sem zvest temu, kar sem. Da sem tam, kjer moram biti. Da sem to, kar sem. Potem bo Bog uporabil tudi mojo nemoč, da bo naredil velike stvari, večje, kot bi jih naredil jaz kot »močni«.
Evangelij dogodka v Kani je pravzaprav evangelij, ki oznanja svobodo v pomanjkanju: kako zelo svobodni smo, kako zelo Božji smo, ko nam česa zmanjka. Ker nas v tem objema Bog, ki nam pravi: »Samo mene potrebuješ. Ničesar drugega.«
Kdor to ve, mu nikdar ne bo zmanjkalo vina.
Nočem si domišljati, da bom kdaj vedel, zakaj se to zgodi. Če pa gledam na svoje življenjske reakcije, potem se mi dozdeva, da se pomanjkanje zgodi zato, da bi se malo bolj zavedal, kako sem sam prešibak. Da za svoje življenje potrebujem ne toliko stvari, ki so mi zmanjkale, kot ljudi, kot odnose, kot ljubezen, kot Boga, ki vse to, kar zares potrebujem, prinaša v moje življenje.
Pomanjkanje nečesa – seveda nečesa pomembnega – mi namreč vedno odpre moje dlani (ki so bile tako ali tako prazne) in jih končno ponudi Bogu. Zato je pomanjkanje pravzaprav tudi dobra stvar. Ker je vhod Boga v moje življenje. Ker je priložnost, da moja voda postane vino. Ker je začetek nečesa novega, ki se vedno začne z mojo nemočjo.
Lahko bi si pulil lase, ali bom s temi svojimi revnimi besedami naredil nekaj velikega v vas. To sem delal že velikokrat. Velikokrat sem se obremenjeval, ali sem povedal ali naredil dovolj dobro, in si očital, se obsojal, če ni bilo tako. Če so bile moje besede nemočne, revne ali celo neme. In sekiral sem se, če nisem vsega naredil tako, kot bi moral oziroma kot se mi je zdelo, da bi bilo prav. Toda kako naj vem, da nisem več naredil tudi s tem, da sem bil nemočen in ubog?
To, ali sem naredil prav ali ne, sploh ni bistveno. Bog bo naredil to, kar je najbolje, tudi preko moje nemoči. Bistveno pa je, da sem tam, kjer sem, in mu pustim, da naredi tako, kot se mu zdi, da je prav. Da sem tak, kot me hoče On. Tudi nemočen, če je to potrebno. Tudi strt in ponižan, tudi trpeč in zavržen. Da sem mu zvest in da sem zvest temu, kar sem. Da sem tam, kjer moram biti. Da sem to, kar sem. Potem bo Bog uporabil tudi mojo nemoč, da bo naredil velike stvari, večje, kot bi jih naredil jaz kot »močni«.
Evangelij dogodka v Kani je pravzaprav evangelij, ki oznanja svobodo v pomanjkanju: kako zelo svobodni smo, kako zelo Božji smo, ko nam česa zmanjka. Ker nas v tem objema Bog, ki nam pravi: »Samo mene potrebuješ. Ničesar drugega.«
Kdor to ve, mu nikdar ne bo zmanjkalo vina.
Komentarji
Objavite komentar