Samo tesar je. Poznamo ga.
Bog se vendar ne more skrivati pod podobo navadnega tesarja. Bog se vendar ne more razodevati po ljudeh, ki mi prihajajo vsak dan naproti; po ljudeh, ki so grešni in ki jih dobro poznam. Bog vendar ne more govoriti po že tolikokrat ponovljenih besedah, ki jih žebra duhovnik pri maši. Ne more se me dotakniti po tako obrabljenih molitvah, kot so tiste pri maši.
Samo tesar je. To ne more biti Bog.
Tudi nam, danes, se lahko zgodi Nazaret. Nevarnost tistih, ki nam je Bog domač, ki smo njegovi rojaki, je, da bi ga skrčili na svoje prepričanje, na svoja pričakovanja, v svoj kalup in bi mu odvzeli prav to, v čemer je Kristus najbolj Bog: v svoji novosti, v svoji presenetljivosti, v svoji preprostosti.
Če je Bog postal navaden človek, kar je bila za Jude strašna, nesprejemljiva revolucija, potem se tudi nam lahko zgodi, da bo za nas nesprejemljiva revolucija morda to, da bi »postal« nekdo, da bi mi govoril po nekom, da bi prišel k meni po poti, ki je ne morem sprejeti kot Božje, češ »tak že ne more biti.«
Bog je preprost. Tako preprost, da je v svoji preprostosti škandalozen. Tudi nas bo šokiral s svojo preprostostjo, gotovo nas bo. Presenetil nas bo, prišel bo po ljudeh, za katere nikdar ne bi rekli, preko dogodkov, za katere bomo rekli, da so prekleti; dotaknil se nas bo z besedami, ki smo jih slišali že na milijonekrat; ozdravil nas bo na vsakdanjih poteh, na katerih smo pozabili gledati rože in zvezde in človeške oči.
Ni velikih dogodkov in sporočil, ni karizmatičnih osebnosti, ni misterioznih doživetij, ni osupljivih čudežev. Bog prihaja k meni domov kot navaden tesar. Kot omejen človek. Kot dolgočasen župnik pri maši. Kot že tolikokrat slišan evangelij. Kot navaden kruh. Ali še kako drugače. Morda pod podobo osovraženca, morda komunista, morda preizkušnje.
Tak bo, ker ga takega potrebujemo. Pazi, da ne gre mimo tebe.
Bog se vendar ne more skrivati pod podobo navadnega tesarja. Bog se vendar ne more razodevati po ljudeh, ki mi prihajajo vsak dan naproti; po ljudeh, ki so grešni in ki jih dobro poznam. Bog vendar ne more govoriti po že tolikokrat ponovljenih besedah, ki jih žebra duhovnik pri maši. Ne more se me dotakniti po tako obrabljenih molitvah, kot so tiste pri maši.
Samo tesar je. To ne more biti Bog.
Tudi nam, danes, se lahko zgodi Nazaret. Nevarnost tistih, ki nam je Bog domač, ki smo njegovi rojaki, je, da bi ga skrčili na svoje prepričanje, na svoja pričakovanja, v svoj kalup in bi mu odvzeli prav to, v čemer je Kristus najbolj Bog: v svoji novosti, v svoji presenetljivosti, v svoji preprostosti.
Če je Bog postal navaden človek, kar je bila za Jude strašna, nesprejemljiva revolucija, potem se tudi nam lahko zgodi, da bo za nas nesprejemljiva revolucija morda to, da bi »postal« nekdo, da bi mi govoril po nekom, da bi prišel k meni po poti, ki je ne morem sprejeti kot Božje, češ »tak že ne more biti.«
Bog je preprost. Tako preprost, da je v svoji preprostosti škandalozen. Tudi nas bo šokiral s svojo preprostostjo, gotovo nas bo. Presenetil nas bo, prišel bo po ljudeh, za katere nikdar ne bi rekli, preko dogodkov, za katere bomo rekli, da so prekleti; dotaknil se nas bo z besedami, ki smo jih slišali že na milijonekrat; ozdravil nas bo na vsakdanjih poteh, na katerih smo pozabili gledati rože in zvezde in človeške oči.
Ni velikih dogodkov in sporočil, ni karizmatičnih osebnosti, ni misterioznih doživetij, ni osupljivih čudežev. Bog prihaja k meni domov kot navaden tesar. Kot omejen človek. Kot dolgočasen župnik pri maši. Kot že tolikokrat slišan evangelij. Kot navaden kruh. Ali še kako drugače. Morda pod podobo osovraženca, morda komunista, morda preizkušnje.
Tak bo, ker ga takega potrebujemo. Pazi, da ne gre mimo tebe.
I understood this post, but I don't have Slovenian words. Our languages (Polish and Slovenian) are very similar.
OdgovoriIzbrišiAnd I agree, God is above human stereotypes about Him.