Umik
»Pojdite in se odpočijte!«
Morda se vam bo zgodilo, da boste sredi najhujšega življenjskega ritma, tam nekje jeseni ali spomladi, spet odprli Sveto pismo in našli v njem tale Jezusov stavek. Če boste to storili, če ga boste takrat res spet prebrali, če ga boste takrat, sredi vseh skrbi svojega sveta spet zaslišali, potem ste ga razumeli.
Jezus ga namreč ni prihranil samo za poletni čas, tudi ne samo za praznike med letom. Njegovo naročilo velja za vsak dan v letu, pa čeprav samo za nekaj minut v njem, če pa že to ne, vsaj za nedeljski dan, posvečeni dan vsakega tedna, ki ga posvetimo prav s – počitkom, dopolnitvijo človekovega dela.
Trenutki umika, trenutki počitka niso trenutki brezdelja in lenobe. So trenutki, ki jih človek potrebuje, da ohrani svojo dušo svežo in vedro. Trenutki, ki jih iztrgamo hitenju in skrbem, opravilom in dolžnostim, trenutki umika, niso egoistični čas, pa čeprav jih namenjamo sebi. Ker jih bolj kot sebi namreč namenjamo drugim ljudem. Veliko bolje bomo stopali v probleme in težo dneva, če bomo vsaj notranje spočiti. Veliko bolje bomo gradili svoje odnose. Veliko bolj bomo potrpežljivi, veliko bolj voljni pomagati, veliko bolj sposobni razumevanja in odpuščanja. Veliko bolj bomo to, kar potrebujemo sami, in to, kar potrebujejo ljudje okoli nas.
»Pojdite in se odpočijte.« Danes, jutri, vsak dan. Pojdite do vašega studenca, ki vas poživlja. Peš se odpravite do njega, počasi, brez hitenja, zajemite v njem, posedite za kratko, pokramljajte z Bogom in prijateljem, ki tudi sedita tamle, in se vrnite nazaj. Verjemite, svet vam bo hvaležen.
Ker je čas zase čas za druge.
*
Morda se vam bo zgodilo, da boste sredi najhujšega življenjskega ritma, tam nekje jeseni ali spomladi, spet odprli Sveto pismo in našli v njem tale Jezusov stavek. Če boste to storili, če ga boste takrat res spet prebrali, če ga boste takrat, sredi vseh skrbi svojega sveta spet zaslišali, potem ste ga razumeli.
Jezus ga namreč ni prihranil samo za poletni čas, tudi ne samo za praznike med letom. Njegovo naročilo velja za vsak dan v letu, pa čeprav samo za nekaj minut v njem, če pa že to ne, vsaj za nedeljski dan, posvečeni dan vsakega tedna, ki ga posvetimo prav s – počitkom, dopolnitvijo človekovega dela.
Trenutki umika, trenutki počitka niso trenutki brezdelja in lenobe. So trenutki, ki jih človek potrebuje, da ohrani svojo dušo svežo in vedro. Trenutki, ki jih iztrgamo hitenju in skrbem, opravilom in dolžnostim, trenutki umika, niso egoistični čas, pa čeprav jih namenjamo sebi. Ker jih bolj kot sebi namreč namenjamo drugim ljudem. Veliko bolje bomo stopali v probleme in težo dneva, če bomo vsaj notranje spočiti. Veliko bolje bomo gradili svoje odnose. Veliko bolj bomo potrpežljivi, veliko bolj voljni pomagati, veliko bolj sposobni razumevanja in odpuščanja. Veliko bolj bomo to, kar potrebujemo sami, in to, kar potrebujejo ljudje okoli nas.
»Pojdite in se odpočijte.« Danes, jutri, vsak dan. Pojdite do vašega studenca, ki vas poživlja. Peš se odpravite do njega, počasi, brez hitenja, zajemite v njem, posedite za kratko, pokramljajte z Bogom in prijateljem, ki tudi sedita tamle, in se vrnite nazaj. Verjemite, svet vam bo hvaležen.
Ker je čas zase čas za druge.
*
Vincent van Gogh: Počitek
Komentarji
Objavite komentar