Oznanjevalci dvojine
Biti oznanjevalec evangelija ni še ena dolžnost več v življenju, ki nam jo nalaga vera ali Cerkev ali Gospod; to ni služba ali obvezno opravilo, to je način življenja. Ne moremo drugače. Ker je način življenja kristjana takšen, da oznanja sam od sebe. Če ne oznanja, potem ga ni. Potem sploh nismo kristjani.
Morda se ob tem naša kolena malce zašibijo in nas popade strah. Seveda. Predstavljamo si, da pomeni biti oznanjevalec, biti nekdo v izložbi. Da pomeni oznanjati najprej dobro govoriti in (pre)pričevati, potem seveda kazati svoje lastno življenje kot popoln zgled za druge in vsekakor tako tudi živeti, torej brez grehov in napak vsakdanjega človeka.
A to je napačna predstava. Oznanjati bolj pomeni molčati in poslušati, kot govoriti. Oznanjati pomeni bolj gledati, kot kazati se. Oznanjati pomeni bolj iskati, kot misliti, da si že našel. Oznanjati pomeni potrebovati Kristusa v svojem ubogem in grešnem življenju, pomeni želeti si ga, ker sem brez njega najbolj pomilovanja vredno bitje na svetu.
Oznanjati, da, to pomeni biti reven, ne biti bogat. Biti nepopoln, padajoč, slaboten človek. Potrebovati, želeti si, iskati, hrepeneti – a ne po stvareh, temveč po Bogu – po ljubezni.
Zato Jezus pošilja učence na pot brez ničesar – samo drug z drugim, po dva in dva. Tako jim daje edini zemljevid, ki ga potrebuje kristjan, pot proti drugemu, in edino oznanilo, ki ga potrebuje svet, oznanilo dvojine.
Kristjan je dvojina. Ne jaz, temveč midva. V vsem, kar dela, v vsem, kar govori, v vsem, za kar se odloča, v vsem, kar preživlja. To je njegovo oznanilo, ki je oznanilo kristjana. Ali pa ga ni.
*
Morda se ob tem naša kolena malce zašibijo in nas popade strah. Seveda. Predstavljamo si, da pomeni biti oznanjevalec, biti nekdo v izložbi. Da pomeni oznanjati najprej dobro govoriti in (pre)pričevati, potem seveda kazati svoje lastno življenje kot popoln zgled za druge in vsekakor tako tudi živeti, torej brez grehov in napak vsakdanjega človeka.
A to je napačna predstava. Oznanjati bolj pomeni molčati in poslušati, kot govoriti. Oznanjati pomeni bolj gledati, kot kazati se. Oznanjati pomeni bolj iskati, kot misliti, da si že našel. Oznanjati pomeni potrebovati Kristusa v svojem ubogem in grešnem življenju, pomeni želeti si ga, ker sem brez njega najbolj pomilovanja vredno bitje na svetu.
Oznanjati, da, to pomeni biti reven, ne biti bogat. Biti nepopoln, padajoč, slaboten človek. Potrebovati, želeti si, iskati, hrepeneti – a ne po stvareh, temveč po Bogu – po ljubezni.
Zato Jezus pošilja učence na pot brez ničesar – samo drug z drugim, po dva in dva. Tako jim daje edini zemljevid, ki ga potrebuje kristjan, pot proti drugemu, in edino oznanilo, ki ga potrebuje svet, oznanilo dvojine.
Kristjan je dvojina. Ne jaz, temveč midva. V vsem, kar dela, v vsem, kar govori, v vsem, za kar se odloča, v vsem, kar preživlja. To je njegovo oznanilo, ki je oznanilo kristjana. Ali pa ga ni.
*
Komentarji
Objavite komentar