Vedno pred očmi

Od zdaj naprej so stvari jasne. Kristusovo mesto je na križu, človekovo mesto pa pod križem. Ker mora Bog svojo ljubezen kazati in ker jo mora človek videti, ker jo mora gledati, da ostane živ.

In pridemo do razloga naše vere. To ni naša ljubezen. To je ljubezen Boga.

Zato gre Kristus na križ. Da bi ga človek opazil. In da bi imel človek dokaz, kako velika je njegova ljubezen do njega, stalno pred svojimi očmi. Da bi z njim pred očmi živel svoje življenje. Da bi z njim v obzorju sprejemal svoje odločitve, da bi z njim jedel in pil, delal in počival, daroval in sprejemal darove, da bi z njim trpel in se veselil.

Človek ta dokaz potrebuje, da bi živel in preživel kot človek.

Če namreč človek hoče ostati človek, potem ne more imeti za merilo svoje, človeške ljubezni, marveč Božjo. Zakaj? Ker me samo Bog ljubi tudi kot grešnika, tudi kot nasprotnika in sovražnika. Ker lahko samo v merilu Božje ljubezni živim in preživim kot grešnik. Ker sem samo v merilu Božje ljubezni vreden, da me kljub temu kdo ljubi. In ker samo v njegovem merilu na sočloveka gledam kot na brata in sestro, vrednega moje ljubezni, pa čeprav sta tudi onadva grešnika.

Zato sodi Jezus na križ in jaz pod njega. Ker je le tam Bog lahko človeški in človek Božji. In ker moram vedno gledati ljubezen. In nanjo nikdar ne pozabiti.

www.storiesofwisdom.com 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro