Novi tempelj
Ni problem tempelj, temveč njegova vsebina, pravi Jezus.
Zato hodi po njem z bičem in dela red. Ovce, voli, golobi, menjalci denarja in še marsikdo in marsikaj podobnega nima tam kaj početi. Prostor srečanja med Bogom in človekom ne more biti daj-dam tržnica. Prostor srečanja med Bogom in človekom je posvečen, svet, oseben, je kraj molitve, kraj medsebojne ljubezni in ne dolžnosti, kraj podarjanja in ne trgovanja med enim in drugim.
A Judje niso razumeli. Zanje je bil pomemben tempelj, prostor, kjer so opravili svojo dolžnost. Zanje je bila pomembna oblika, struktura. Prazna struktura, saj niso vedeli, kaj naj s templjem počnejo, niso vedeli, kaj tempelj je – da predstavlja navzočnost Boga med njimi. Zato so ga naredili za še en prostor, v katerem so živeli kot povsod. Upoštevali so podedovano izročilo, tradicijo, držali so se templja in hodili vanj, a v njem že dolgo niso počeli tega, kar bi morali.
Zato je Jezus šel še dlje. Radikalno. Tempelj sploh ni pomemben, lahko ga porušite. Pomembna je njegova vsebina. Pomembna je vsebina vere, ne pa njena oblika. Vsebina vere, ki je Jezus Kristus in srečanje med njim in menoj. Če vera ni to, potem noben tempelj, nobena struktura, nobena oblika nima pomena.
Krščanstvo zato ni struktura, temveč Jezus Kristus. Oseba. Živa oseba, ki rase, ki ji daje obliko življenje, ne človek.
Tako postane moj tempelj, moje svetišče moj odnos z Jezusom Kristusom. In moje krščanstvo postane živo in življenjsko, če je tak moj odnos z Jezusom. Če pa je Jezus zame živ, je seveda v mojem življenju nenehno prisoten in zahteva mojo stalno pozornost. Ni omejen na cerkev, ampak vstopa v vse pore mojega življenja.
In tako postane tempelj tudi vsako drugo moje srečanje, ker je vsako srečanje srečanje z Bogom. Vsako moje srečanje postane sveti prostor, ki mu ne določam oblike, ampak vstopam vanj z vsebino, z evangelijem, z Jezusom Kristusom, ki lahko prebiva v razkošni palači ali v borni baraki. Kjer in kakršni so pač ljudje.
To je edino, kar spada v »hišo molitve«, v odnos med mano in človekom, ki sem ga srečal. Da je vsaka moja beseda molitev, vsako moje dejanje daritev, vsako moje srečanje maša.
Ob pravi vsebini se bo našla tudi prava oblika naše vere. Saj življenje vedno najde pot.
*
Zato hodi po njem z bičem in dela red. Ovce, voli, golobi, menjalci denarja in še marsikdo in marsikaj podobnega nima tam kaj početi. Prostor srečanja med Bogom in človekom ne more biti daj-dam tržnica. Prostor srečanja med Bogom in človekom je posvečen, svet, oseben, je kraj molitve, kraj medsebojne ljubezni in ne dolžnosti, kraj podarjanja in ne trgovanja med enim in drugim.
A Judje niso razumeli. Zanje je bil pomemben tempelj, prostor, kjer so opravili svojo dolžnost. Zanje je bila pomembna oblika, struktura. Prazna struktura, saj niso vedeli, kaj naj s templjem počnejo, niso vedeli, kaj tempelj je – da predstavlja navzočnost Boga med njimi. Zato so ga naredili za še en prostor, v katerem so živeli kot povsod. Upoštevali so podedovano izročilo, tradicijo, držali so se templja in hodili vanj, a v njem že dolgo niso počeli tega, kar bi morali.
 |
Krščanstvo zato ni struktura, temveč Jezus Kristus. Oseba. Živa oseba, ki rase, ki ji daje obliko življenje, ne človek.
Tako postane moj tempelj, moje svetišče moj odnos z Jezusom Kristusom. In moje krščanstvo postane živo in življenjsko, če je tak moj odnos z Jezusom. Če pa je Jezus zame živ, je seveda v mojem življenju nenehno prisoten in zahteva mojo stalno pozornost. Ni omejen na cerkev, ampak vstopa v vse pore mojega življenja.
In tako postane tempelj tudi vsako drugo moje srečanje, ker je vsako srečanje srečanje z Bogom. Vsako moje srečanje postane sveti prostor, ki mu ne določam oblike, ampak vstopam vanj z vsebino, z evangelijem, z Jezusom Kristusom, ki lahko prebiva v razkošni palači ali v borni baraki. Kjer in kakršni so pač ljudje.
To je edino, kar spada v »hišo molitve«, v odnos med mano in človekom, ki sem ga srečal. Da je vsaka moja beseda molitev, vsako moje dejanje daritev, vsako moje srečanje maša.
Ob pravi vsebini se bo našla tudi prava oblika naše vere. Saj življenje vedno najde pot.
*
Komentarji
Objavite komentar