Njegov dotik ozdravlja

Ob vsakem prebiranju evangelija me prevzame Jezusova toplota in človeškost. S kakšno občutljivostjo pristopa do ljudi, jih obiskuje, se z njimi pogovarja, vzame si čas zanje. Zanimajo ga njihova življenja in težave. Dotaknejo se ga. Zato se jih tudi on dotakne. In jih s svojim dotikom ozdravlja.

Ta dotik med Bogom in ljudmi (ki ga je Michelangelo sijajno upodobil na stropu Sikstinske kapele v Rimu) je tisto, kar je naše zdravje in naše življenje. Zato je namreč Jezus prišel: da bi se ljudi dotaknil in jim s tem dotikom dal življenje. Da bi pokazal, da je za človekovo življenje nujno, da ostane v stiku z Bogom. Da sta tesno skupaj. Da se drug drugega dotikata.

Da je to res, nas ponavadi nauči šele kaka težja življenjska preizkušnja, v kateri se zavemo, kako malo vpliva in moči imamo pravzaprav nad svojim življenjem in kako takrat veliko bolj kot sto zdravil potrebujemo občutek, da nam je nekdo blizu in da se nas dotika. Ker bolj rabimo zdravja na duši kot na telesu. Ker nas bližina in dotik bolj zdravita kot vse ostalo.

Tudi Jezus. Ni bil samo Bog, bil je tudi človek. Tudi on je potreboval zdravje in življenje. Zato se je stalno, vedno znova tudi sam dotikal Boga. Molil je, premišljeval, si vzel čas za tišino. Ohranjal je tesen stik s svojim Očetom. Kajti vedel je: kolikor se dotika Boga, toliko se bo dotaknil tudi ljudi; kolikor zdravja in življenja se bo naužil od Boga, toliko ga bo lahko podelil ljudem.

Morda ne vemo, kako zelo pomembno je za naše življenje zdravje našega duha. Zdravje duha pa je vedno mogoče samo v stalnem stiku z Bogom, v skrbi za to, da je ta odnos vedno iskren in živ, da je zanj vedno dovolj časa in pozornosti. Ker se ob njem napajamo za pot skozi vsakodnevne puščave naših odnosov, ki tako zelo kričijo po Bogu, po bližini, po ljubezni.

Ne moremo brez njega. Ne moremo brez tega stika z Bogom. Pretežko je.

Vsi moji odnosi se hranijo iz tega odnosa. Kajti vanje bom vedno prinašal to, kar se dogaja v odnosu z mojim Bogom. Moja ljubezen se hrani v njegovi ljubezni do mene, moja potrpežljivost se uči ob njegovi potrpežljivosti z menoj, moje odpuščanje ob njegovem odpuščanju, moje ozdravljanje drugih ljudi ob tem, kako on ozdravlja mene.

To pomeni moliti. Pustiti, da te ljubi, da se te dotakne, da te ozdravi, da ti odpusti. Potrebuješ to. Zato ne odlašaj. Pusti, da se te dotakne. Kajti za to je prišel. Da te ozdravi in po tebi ves svet.
*