Kaj pomeni vstati od mrtvih

Zgodilo se je nekaj tako neverjetnega. Tale Jezus, ki smo ga poznali, ki smo z njim hodili in živeli, se je spremenil. Postal je tako drugačen kot prej. Prej se je zdelo, da nam bo spremenil življenje, da bo naredil vse, kar si želimo. Ozdravljal je bolne, izganjal hude duhove, nasičeval množice, zdaj pa prihaja na dan z besedo o križu, o trpljenju, o zapravljanju svojega življenja ... Nerazumljivo.

O čem vam po življenju te dni govori Bog? Vam daje okusiti lepe dneve? Ste srečni? Ali imate občutek, da se znaša nad vami? Trpite zaradi česa? Se vam celo zdi, da ga sploh ni, da je izginil iz vašega življenja? Mogoče pa se je samo spremenil ...
Nekoč mora priti do točke, ko trčimo ob nerazumljivost Boga. Kot je trčil Abraham. Kot so trčili trije apostoli na gori. »Zelo so se prestrašili.« (Mr 9,6) Niso razumeli. Niso videli. Kot mi velikokrat ne. Zato jim je Jezus rekel, da morajo počakati, dokler ne vstane od mrtvih. Verjetno zato, ker se tam skriva rešitev na vse te uganke.

In kot trije apostoli se bomo čez nekaj časa tudi mi odpravili z gore in si med sabo tiho šepetali, »kaj pomeni vstati od mrtvih«.

Sam bom dodal, kaj se mi plete po glavi, pa ne vem, če je ravno prav. Morda pomeni vstati od mrtvih slišati drugače, ko nam kdo kaj govori, slišati »njega poslušajte« in ne sebe. Morda pomeni videti drugače, kot smo gledali doslej: videti brata, ne samo človeka; nekoga, ki nas potrebuje, ne samo nekoga, ki ga potrebujemo. Morda pomeni biti drugače, kot smo bili doslej: živeti v resnici, brez laži.

Morda to pomeni »vstati od mrtvih«. Morda pomeni kaj drugega. Tudi vi se sprašujte, prijatelji, kaj pomeni vstati od mrtvih. Kajti to je korak, ki ga je treba storiti. Danes, jutri, pojutrišnjem. Pa ne omagajte, če ne razumete. Ne obupajte, če ne razumete, ko ste potlačeni globoko v veliki petek. Treba je čakati, da vstane od mrtvih. Da bomo potem razumeli, zakaj se je spremenil. In zakaj se moramo preko bolečin spoznati in spremeniti tudi mi.