Spomladansko čiščenje

Vemo, kaj spada v tempelj in kaj ne. Drži?

Zakaj so se potem v njem nagrmadile ovce, voli, golobi, zakaj so se vanj naselili menjalci denarja in še marsikdo in marsikaj, kar ni imelo tam kaj početi? Smo spremenili svoje mišljenje? Se nam je zdelo, da je prav, da pride tja? Verjetno ne. Pa smo vse to, kar ne spada vanj, vendarle sprejeli. Toda zakaj? To je vprašanje, na katerega zdrava pamet ne najde odgovora. Najde pa ga človekovo srce.

Prvič: verjetno zaradi modernosti. Ker se nam je zdelo sramotno, da imajo to v vseh drugih templjih, pri nas pa ne. Ker smo se bali, da nas ne bodo marali, da nas ne bodo sprejeli. Modernost je vedno bila in bo začetek človeškega razvrednotenja. In vanjo padamo prav vsi.

Drugič: mogoče zaradi lenobe, ki jo povzroča vedno vnovično zavračanje in čiščenje svojih prostorov. Ker se nam preprosto ne da več čistiti, ker smo notranje utrujeni in nam postane prav malo mar za vse, kar se dogaja v nas in okoli nas. Pa naj se plazijo podgane, če se želijo. Na tem utrujanju deluje taktika reklam. (Spomnite se na utrujajoči Calvo.)

Tretjič: zaradi zmede, kaj je res in kaj ne. Zaradi laži, ki jih govorimo in ki jim tudi sami verjamemo.

Naj gre za kateregakoli od primerov, rezultat je vedno isti: v našem templju je nesnaga in mi je ne moremo več spraviti ven. Ampak to še ni tak problem; danes smo spoznali odločnega Čistilca, ki ne pusti ničesar notri, kar ne spada vanj. Problem pa je, kadar nam postane všeč, da je tako, kot je in ko mislimo, da ne potrebujemo nikakršnega čiščenja.

A to je konec človeka v nas, konec templja. Če si enkrat dopovemo, da smo tako dobri, da ne potrebujemo čiščenja vse te nesnage, če si rečemo, da je že dobro (in da bi bilo lahko slabše), potem se vrata na široko odprejo in tako brez nadzora v tempelj potuje vse živo. In mrtvo. Morda se tega zavemo šele takrat, ko stojimo pred rovom Barbara in držimo mitraljez v rokah ...

Saj veste, da govorim o templju vašega telesa?

V njem se zgodi na stotine srečanj, na stotine iskanj, na stotine pogledov, ki imajo vsi isti cilj: da bi ugledali Najsvetejše v njem. Da bi zagledali v njem Boga, ki je Bog resnice in ljubezni. Če veste, da je preveč nesnage, pokličite čistilca Jezusa. On bo vedel, kaj je za v smeti in kaj za na oltar.