Treba je videti
Kristus, Kralj vsega, kar je in je bilo in bo. Danes se nam res pokaže kot kralj. Poklic, ki danes ne vzbuja nikakršne posebne pozornosti. Takoj ko odrastemo, ostane podoba kralja v pravljicah, tam zadaj, v nekem obdobju, ki je mimo. A ta, Njegova podoba, ni mimo. Ker je Jezus drugačen kralj kot prijetni ali zoprni starčki s krono in brado.Pravičen kralj je. Kralj, ki sodi, kakor je treba. Zato kozli in ovce, zato pravični in krivični. Pričakovano. Le da je pravičnost pri Njem utemeljena na drugačni osnovi.
Pravzaprav je vse zelo enostavno. Zahtevno v svoji enostavnosti. Kralj Jezus ne sodi svojih podanikov za dobre in slabe na podlagi tega, koliko so mu prinesli dobička, ne po tem, koliko sposobnosti so pridobili, tudi ne po tem, ali so lepi ali grdi, suhi ali debeli, pohabljeni ali zdravi. Pravzaprav jih sodi samo po enem: ali so videli ali so bili slepi. Zato vprašanje, ki pretresa celotno ozračje: »Kdaj smo te videli?«
Da, samo to je stvar sodbe: smo videli ali ne. Smo hoteli videti ali ne. Njega. Seveda ne gre za oči obraza, ker obraz ni pomemben. Pomembno je srce, tega pa vidijo samo notranje oči, ki jih ima vsak – velike in zdrave. Zato je razlika samo v tem: gledati ali zatiskati si oči. Lakota, žeja, samota, nagota, bolezen ali ječa so samo ene izmed mnogoterih priložnosti. Priložnosti, da bi uspel VIDETI človeka. Kajti ko človeka vidiš, ga moraš imeti rad. Ko ga vidiš, si ga že sprejel. Če pa si ga sprejel, je v vajinem srečanju Bog. In veš, da ga vidiš, čeprav ga ne.
Tako se pot do Boga začne v žejnem, lačnem, tujcu, nagem, bolnem, ujetem itd. Kdor ne vidi človeka, ne more videti Boga. V tem je vsa skrivnost. Nič posebnega. Pravzaprav zelo enostavno. In zahtevno v svoji enostavnosti: ker se v tem odvija drama mojega življenja. Tako zahtevna, a tako enostavna.
Samo videti je treba. Nič več.
Ne znamo več videti Kristusa v malem človeku.Gledamo samo še iz zunanjih in materialnih stvari.V sredo je g.Cestnik lepo povedal.Tisti modni oblikovalci so zahtevali samo suha dekleta.Bili pa so v resnici homoseksualci in žensko telo je bilo samo objektiv.Potem pa si lahko zamišljamo zakaj takšne skrbi za ideal med dekleti, če jih takšni ljudje kvarijo.Ne znajo več gledati ženske skozi srce.Veliko imamo znancev,ki so nam blizu takrat,ko nam gre vse lepo.Takrat,ko pa smo v stiski se pa pokaže kdo je naš najbljižji.Lep primer imamo sedaj v naši sošeščini v Žireh.Vdovcu,ki ima že tako zafurano življenje nihče ne stopi zraven in mu pomaga.Grozno je to,da so okoli njega (pobožni?!?)ljudje sosedje,ki se imajo za tako svete in poštene,da te je kap.Ne znamo gledati skozi božje oči.Ne zameri Marko,če tako pišem.Lepo se imej.
OdgovoriIzbrišiKdaj smo lahko mirni, da smo res videno tudi gledali? Kdaj vem, da gledam pravi obraz?
OdgovoriIzbrišiNamreč jumbo plakati, akcijske reklame, veliki nasmehi in še kaj nam povedo, da smo v družbi vizualnega. In kako vem, da je sporočilo pravo? Ker lahko neka nepomembna podoba "pobere" mojo pozornost medtem ko tisti pomemben obraz gre mimo toda jaz ...
Mislim, da je zelo težko videti dobro. Hitro bi lahko kdo napisal nazaj: "nadeni si očala!". Toda vsaka očala morajo imeti pravo dioptrijo. In kako zadeti?
Malo sem skeptičen in v sebi iskalec, ker imam občutek, da je lažje reči: "moraš gledat" in težje: "glej tja!". Se motim?
Ja, Aljoša ima prav. Res je sicer, da Kralj sodi po tem, ali smo videli ali ne, vendar, je zelo težko videti s pogledom, ki ga imamo danes. Naš pogled je v marsikaterem pogledu umazan in potrebuje očiščenja. Vse te stvari, ki nas bombardirajo danes, nam pogled samo še poslabšajo.
OdgovoriIzbrišiSeveda je nujno, da si v življenju prizadevamo za očiščenje svojega pogleda... Vendar pa je tu po mojem tisto mesto, kjer pride prav duhovnik. Ta prinaša ljudem Kristusa in z njim resnico in pravo lepoto. Potem pa preko njega pride Kristus, ki edini lahko očisti naš pogled.
Duhovnik nas tako lahko naredi za Kristusove ovce, za katere tako lepo poskrbi Kristus kralj.