Božja matematika
Na katerem od treh služabnikov se nam najprej ustavi pogled? Na tistem, ki je prejel en talent? Ne. Na tistem, ki jih je prejel pet. Zakaj? Osupne nas razlika. Zakaj jih je nekdo prejel pet, kdo drug pa samo eno. Krivica, diskriminacija! Toda kaj je pravzaprav na tem? Zakaj smo nevoščljivi prvemu služabniku in zakaj pomilujemo zadnjega? Najprej zaradi številk. Matematika. V naši glavi je vedno matematika, ekonomija, računi s takimi in drugačnimi številkami, enotami, merami. Za Boga pa niso pomembne številke. Enako pohvalo dobita tako prvi kot drugi služabnik. Do besede enako. Ker Zanj ni pomembno, koliko si jih pridobil, ampak da si jih.
Da, zato se naše srce vznemirja: ker mislimo, da je pomembno, koliko jih imaš in kako so dobri, ne pa to, da smo jih prejeli zato, da bomo z njimi trgovali. Pri matematiki je namreč pomembno, da čimveč imaš (česarkoli že). Pomemben je zaslužek, ne pa trgovanje. Torej: da bi talente shranili in občudovali, se z njimi ponašali.
Zato napaka zadnjega služabnika ni v tem, da ni veliko zaslužil s talentom, ki ga je dobil, ampak v tem, da ga ni hotel deliti z nikomer. Kajti talenti niso namenjeni temu, da bi nam bili v ponos. Talenti so za trgovanje. Talenti, ki jih imamo, so za druge, ne samo za nas.
V trenutku, ko ugotovimo to, nam ne bo dovolj imeti samo enega ali dva ali pet, ampak bomo s tem, ko jih bomo ponudili drugim, tudi sami postopoma obogateli. In imeli jih bomo vedno več in več ... Joj, pa sem spet pri tej človeški matematiki, ki pri Bogu ne šteje. Ne imeti, temveč pridobiti. Te sem dal, in nekaj drugih sem pridobil. Da, to je Božja matematika. V njej ni števil. Samo dejanja.
Fajn razmišljanje. Se je pa tudi treba zavedati, da so ti talenti od Boga, in že on ve, zakaj je onemu dal več, drugemu manj. Če bi bil zadnji služabnik dovolj ponižen in imel v sebi kaj 'strahu božjega', potem ne bi sprejemal vsega kot krivice, ampak bi bil Bogu hvaležen. Bog ni ničesar dolžan dati, ampak nam daje, ker je tako dober, ker nas ljubi.
OdgovoriIzbrišiZanimive besede pa ima arabski mistik al-Ghazali, ki nas spomni, da "vera ima tri dimenzije: je beseda z usti, je resnica s srcem in je delo z dejanji".
Talenti so nam dani od Boga. Zato s temi talenti mi razpolagamo. Če se trudimo in jih znamo koristno uporabljati se nam pomnožijo. To je delitev talentov ljudem, kolikor ljudem jih bomo znali podariti, toliko več jih bomo drugih dobili. Neuporabljanje talentov pa nas odrine na rob. Izgubimo še tisti talent, ki ga imamo. Lepo je napisal Andrej od arabskega mistika. Vera ima tri dimenzije. Če ne uporabljamo teh treh dimenzij, se nam talenti izgubijo. Tako je tudi z stvarmi, ki smo se jih naučili. Če jih ne obnavljamo, se počasi izgube in naenkrat ne vemo nič. Danes sem imel za Uvod talente. Lepe misli imaš Marko. Lahko noč.
OdgovoriIzbrišiPonos naših talentov. Redko kdaj smo toliko drzni, da jih reskiramo in trgujemo z njimi. Ker se toliko cenimo in smo zagledani vase, vidimo velik strah, da bi kaj izgubili.
OdgovoriIzbrišiA tudi izgube so del dobrega posla. V družbi kjer so posli razvrednoteni ... ostanejo talenti!