1929

Povsem spontano se je začela moja mala anketica na teh straneh, ki je pridobila 19 glasov. Predvsem zaradi tarnanja nekaterih ljudi okoli mene, da NAM gre danes res tako slabo, da sploh ni res. Nisem se strinjal. Podal sem par opažanj: nikdar prej nismo toliko potovali po vsem svetu, nikdar nismo imeli takih avtomobilov, nikdar se ni toliko in tako mogočno gradilo ... Nam gre res tako slabo?

Potem se je zgodila repriza črnega petka iz leta 1929 in naenkrat se je zamajalo vse to, kar sem mu navrgel kot argument. Naenkrat se je vprašanje postavilo v malce drugačno luč. Kje je temelj mojega počutja, ravnanja, skratka življenja, da lahko rečem, da je moje življenje boljše ali slabše, enako ali ... drugačno?

Nad rezultatom sem presenečen. Najprej odgovora "drugačno" sploh nisem uvrščal na listo odgovorov. Potem se je pojavilo kot rešitev v sili. In glej - po njem je posegla kar večina, 14 glasovalcev. V čem je življenje drugačno, da ga ne moremo definirati ne kot boljšega, niti ne kot slabšega? Verjetno v tem, da ne moremo reči ne enega ne drugega, ker sedaj gledamo z drugačno perspektivo kot pred 3 leti. Res, naše življenje je drugačno, tako zelo drugačno, da nas je zmedlo in ne vemo, ali je boljše ali slabše.

Tej zmedi je prišla prav neke vrste sprostitev v tej borzni krizi, ki straši ves svet in ga postavlja v dodatno negotovost: si bomo mogli jutri še privoščiti, kar si danes? Drugi, revnejši: kje bom pa jutri vzel kaj za pod zob? Tisti z mizernimi plačami: bom lahko jutri še delal ali bo vse propadlo? Kaj bi bila streznitev? Morda se sliši kruto, a ta kriza postavlja vrednote zahoda pod ogromen vprašaj. In to je dobra stvar te krize. Naenkrat se moramo tudi mi vprašati, ali je naše življenje in naša sreča zgrajena na stvari, ki lahko čez noč izpuhti, kakor da je nikoli ni bilo. Oh, da, človek se mora strezniti, da je nesmiselno tratiti moči za tisto, kar danes še je, jutri pa lahko pristane v smeteh, na gnoju ali pa ... v zgodovinskih knjigah.

Meni se vse bolj dozdeva, da je za vse kriva virtualnost denarja: ker smo imeli nekaj, česar sploh nimamo, ker ne obstaja. Mi kreteni pa zapravljamo čas za nekaj, česar sploh ni. Jejhata, doma te čaka toliko resničnih oseb, ki si jim vse na svetu in ki jim boš vse na svetu tudi takrat, ko boš že prah in nič. Če imaš na izbiro, izberi drugačen čas: čas v resnični resničnosti. Zunaj je že lepo listje ...