Carlos Fuentes: Oba bregova


Iskreno: z največjim veseljem sem se lotil te knjižice, ker je res knjižica. Zgodba vzame 56 majhnih strani, komentar še dodatnih 30. Kratko branje, a bogato. Čeprav me je v njej zmotil kratek pasus, v katerem se ukvarja s seksualnim izrazoslovjem, je po njej ostal dober okus v ustih.
Gre za srečanje azteške in španske kulture med osvajanjem Hernana Cortesa skozi oči tolmača. Tolmač, da, nekdo, ki manipulira z besedami. Ne samo to, ki celo odloča o resnici in laži, o poteku zgodovine. Spoznamo, kako veliko moč ima beseda in kaj lahko naredi ... pa čeprav se danes zdi, da je umrla in da jo je prevladala podoba. Kaj je jezik, iz česa je zrasel in kakšna je njegova moč?
Nenazadnje se razmišljanje, ki ga plete avtor ob srečanju azteške kulture v razmerju s špansko dotakne tudi našega časa in vrednot, ki bi mu morda morale dajati ritem: "Ostali so ljudje, katerih edina moč je bila zemlja."
Pa še par stavkov o življenju in smrti, ki me je presenetilo in dalo knjigi dodatno vrednost, da se vzdigne nad vsakdanjost: "Prihajamo iz smrti. Ne rodimo se, če kdo prej ne umre namesto nas, za nas." In ne, ne mislim na reinkarnacijo, ampak na pogled, s katerim pripoveduje to zgodbo španski kristjan.
Sočno.

Komentarji

  1. Lojze Potočnik29. 10. 08, 15:47

    Zanimivo kaj smo Evropejci naredili Inijance. Dobesedno smo jim uničili kulturo. Sedaj pa imamo po svetu vse enolično: MC Donalds, Coca-cola,Enolične popevke v angleškem jeziku. Uničujemo narodne kultur, ki popestrijo ves svet. Mi pa norimo v neko enoličnost.Indijanci dobro vedo zakaj je treba naravo čuvati, mi pa to pozabljamo. Vsi glavni že beže na varno, nas pa puščajo ma cedilu. Lepo in demokratično. V čem je Evropska kultura boljša od Neevropske???

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več