Kaj želi Bog za nas

»Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi,« (Mr 10,37) danes pred ostalimi učenci porečeta Zebedejeva sinova in s tem samo ubesedita tisto, kar tako ali tako vsi nosimo v svojem srcu, namreč velike želje: biti pomemben, znan, vpliven, biti uspešen. Ker namreč take ljudi častimo, veliko občudovanja jim namenimo. Nekoč smo slike takih ljudi, npr. glasbenikov, igralcev, manekenk lepili na stene, danes jim zavidljivo sledimo preko spletnih profilov. Zato ta želja v nas: take ljudi imamo za veliko vredne. In tega si vsak želi, biti v očeh drugih veliko vreden, recimo na modernejši način, popularen. Celo naši politiki so se ujeli v ta trend, tako da se, namesto da bi se ukvarjali s tem, kako gre državi, trudijo za všečnost. 

Moč lahko zlorabimo 

Tako se tu počasi že razkriva težava teh želja. Z njimi samimi po sebi ni nič narobe, da se razumemo, človek potrebuje, si tudi zasluži spoštovanje in ljubljenost. Toda če je to glavno gonilo njegovega delovanja, če je to kriterij njegovih odločitev, se bo ujel v past, ki jo nosita moč in vpliv: da bi namreč to moč, ki ti jo prineseta slava in vpliv, lahko izrabil za svoje lastne interese, ne pa za to, za kar si jo dobil, da bi namreč s to močjo v svetu nekaj naredil. In tako lahko potem vse delamo samo zato, da bomo popularni. Torej ne delamo več tega, kar bi bilo dobro narediti, temveč tisto, kar nam bolj koristi. 

Kam je to pripeljalo našo družbo, počasi že vidimo. Ko politiki, direktorji, voditelji ne služijo državljanom, temveč samemu sebi, ne samo svojemu žepu, tudi svoji podobi v javnosti, takrat se začne goditi nekaj zelo nevarnega, nekaj zelo slabega, da namreč naše želje postanejo kriterij pravilnosti in napačnosti: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« (Mr 10,35) 

Poslušanje 

Jezus želi dati vrednost dvema učencema in vsem ostalim tudi. Toda ta vrednost ne pride preko uresničitve njihovih želja, temveč Očetovega načrta zanje. »Dati, kdo bo sedél na moji desnici ali levici, ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.« (Mr 10,40) In nam je pripravljeno nekaj več od tega, za kar nas navdušuje svet: »Kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik.« (Mr 10,43) Svojo vrednost začutimo v uresničevanju Božjih želja in načrtov za nas, kajti On nas je opremil ne s tem, kar si želimo (na podlagi želja, ki nam jih navdihuje svet), ampak s tem, kar potrebujemo, da izpolnimo svoje poslanstvo. To pa je služenje, ne gospodovanje. Gospodar je On! 

Gre torej za življenjski obrat: na mesto svojih želja postaviti poslušanje, kaj ima Bog za nas v načrtu, kakor počne tudi Jezus: »Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Mr 10,45) 

Zato velika moč prinaša tudi veliko odgovornost. Zahteva pazljivo poslušanje.

(misel ob 29. navadni nedelji, leto B)