Z lučjo v roki

Okrepljeni od srečanja z Jožefom, Marijo in detecem so se pastirji vrnili na svoje poti, v svoja življenja, nekaj jim je v tem srečanju dajalo moč, da so »slavili in hvalili Boga« (Lk 2,20), da jim je bila v roko dana neka luč, ki jim je pomagala stvari videti in razumeti drugače kot doslej. To jih je vodilo.

 

Tudi mi si moramo danes izbrati nekaj, kar nas bo vodilo. Kakor v temo namreč stopamo v novo leto, nič ne vemo, kaj nas čaka. Če smo se česa naučili v preteklem letu, smo se tega, da ni nič v naših rokah, da je vse nestabilno in negotovo – razen tega srečanja, razen te luči, ki nam je bila dana v roke in s katero si bomo svetili na dogodke, na srečanja, na odločitve naslednjega leta. Morajo iti z nami, vse skupaj bomo videli v drugačni luči, če bomo razumeli, da je tu, na isti poti kot mi, Emanuel, Bog z nami. Potem bomo tudi mi »slavili in hvalili Boga«. Ker nimamo drugega kakor zavest, da je kdo, ki nas ne zapusti, karkoli že se bo zgodilo. Vse drugo je nestabilno in negotovo. 

Marsikdo je lani izgubil upanje, tako sem videl, ko sem se pogovarjal, saj ne bo nič bolje, nič se ne bo spremenilo. Toda morda je treba samo bolje gledati, bolj razpoznavati in najti v vsem skupaj hlev in jasli in dete, ki je tu, v naši resničnosti – in jo blagoslavlja. Nam tiho govori, da smo v roki Boga, ki nas ima rad. 

Tega odkritja vam želim v novem letu 2022. In blagoslova.

(misel ob novem letu 2022)