Patrick Süskind, Parfum

Zaradi te knjige začne človek vonjati drugače, pravzaprav sploh začne živeti tudi s svojim nosom, ne
samo očmi in ušesi. In spozna, da je vonj - čeprav tako pozabljeni organ, ki je kvečjemu v nadlego, ker zaradi njega ne moremo kar hoditi po ulici, ne da bi vsaj malo poskrbeli za svoj ugled - res veličasten čut, bolj pomemben, kot si mislimo. Vsekakor pa čut, vreden take mojstrovine.

Večina od vas je verjetno gledala film, ki ni v ničemer taka mojstrovina, kakršna je knjiga. Vsak stavek, res vsak stavek, je izbrušeni diamant, lahko rečem celo, da je čisti užitek. Kakor da stvari dobijo drugačno podobo, ko avtor govori o njihovih vonjih. Zato je to res knjiga za sladokusce jezika in bogatih, globokih besed.

Za tiste, ki ne veste, za kaj gre: Grenuille je poseben otrok, ki se rodi brez vonja, a ima - morda prav zato - najbolj izostren voh na svetu, kar ga v svetu smradu, kakršno je bilo 18. stoletje, ko se zgodba dogaja, še nekaj posebej pomembnega. Čeprav je sirota, se mu posreči priti do zaposlitve pri največjem parfumarju,  kjer ne da samo meša osupljive mešanice, ampak vonje dobesedno pozna, kot bi bral knjige, ko jih zaznava. In nekega dne pride do vonja, ki mu ne bo dal miru, nikoli več. V misli mu vtakne misel, da hoče postati največji parfumar vseh časov in narediti parfum, kakršnega še ni bilo.

In že med samim branjem boste na ulici začeli naštevati posamezne vonje ... ki se jih morda nikoli poprej niste zavedali ...

Komentarji

  1. Ja, Marko, spet bom rezervirala knjigo v knjižnici. ;)
    Hvala za bralni namig, hkrati pa ti zaupam knjigo, ki trenutno "vznemirja" mene:Štiri ljubezni (C.S.Lewis)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro