Verjamem v Evropo!

Drobtina iz Rima #8

Morali bi videti, kako se je v enem samem vikendu Rim dobesedno izpraznil. Vsak dan, ko smo imeli predavanja popoldne, nisem niti pomislil, da bi se prerival skozi množice pred Fontano di Trevi, v ponedeljek pa je bilo pred njo tako malo ljudi kot že dolgo ne. Pravzaprav še nikoli tako malo. Res je tudi malce hladneje in dnevi so precej krajši. Toda približno enaki so bili tudi prejšnji teden. Zakaj takšna razlika? Zaradi Pariza. Zaradi 13. novembra.

Strah pred teroristi je z ulic Rima pognal na tisoče ljudi in nanje pripeljal policijo, na vsakih petsto metrov po eno patruljo. Ni več tako, kot je bilo še pred štirimi dnevi. Na ulicah je čutiti nelagodje, pogovori se sučejo bolj ali manj po istih tirnicah. In na metroju ne razmišljaš več o predavanjih in večerji, ampak v strahu pogleduješ na temnopoltega bradatega moža, ki stoji poleg tebe in po telefonu žebra svojo ropotajočo arabščino.

In prav zaradi tega se bojim terorizma. Ne toliko zaradi mišic, zaradi bomb in nasilja, najbolj se ga bojim zaradi strahu, ki so ga teroristi s svojimi neumnimi dejanji (pri čemer je bilo še najbolj neumno to, da so jih podpisali z imenom Boga) zasejali med ljudi. Zaradi strahu, ki so ga in ki ga s podpihovanjem in grožnjami še vpletajo v ljudi. Ker strah iz človeka prežene vse, kar ga dela človeškega. Kajti prestrašen človek ni sposoben ne ljubezni ne odpuščanja, niti pravičnosti ne. Ne dela po pameti, ampak po nagonu, po nagonu za preživetje. In tako vsi temnopolti bradači postanejo potencialni teroristi. In vsi drugače misleči tvoji sovražniki.

In tu se skriva pravi problem terorizma. Propad Evrope. Kajti največji neuspeh za Evropo bi bil, če bi po pariških dogodkih odreagirala, kot bi odreagirali teroristi. Če hoče Evropa preživeti kot Evropa, mora živeti svojo kulturo in identiteto ter jo braniti prav s tem, da jo živi - da dela to, v kar verjame, da verjame v kulturo, iz katere je zrasla, da upošteva toliko in toliko nesmiselnih vojn, ki se jih je šla, da je sezidala svojo identiteto na ljudeh, ki so sposobni v spoštovanju živeti skupaj. Evropa jo mora začeti braniti. Sicer bo postala nova Islamska država – samo pod drugo zastavo. Ne glede na to, kdo bodo njeni prebivalci.

Ne, pravi odgovor Evrope ne more biti sovraštvo in vojna, temveč ljubezen. Da ne bo pomote, nič sladkobnega ni v tem. Ljubezen ne pomeni samo božanja in prijaznosti, temveč tudi pravičnost in strogost, ker mora ljubezen voditi človeka k spreobrnjenju. Do tega pa s sovraštvom ne bo prišlo. Nobenih zažiganj korana ne potrebujemo, nobenih napadov, temveč pravičnih sodb in zaščite svojih ljudi in svojih vrednot. Da, tudi zaščite svojih meja. Ker pomeni ljubezen tudi spoštovanje meja drug drugega. Seveda pa je treba zato svoje vrednote najprej živeti. Ja, to moramo narediti, da bi se teroristi spreobrnili. A najprej moramo to narediti, da se spreobrnemo Evropejci, ker ne živimo to, v kar verjamemo.

Verjamem v Evropo.