Patrick Ness, Več kot to

"Seth se utopi. Obupan je in osamljen. Ampak potem se zbudi. Gol, žejen, lačen. Toda živ. In kje je?
Ulica se mu zdi znana, a vse je okoli njega je zapuščeno, zaraščeno, pokrito s prahom. Spomni se, kako je umrl, kako je njegova lobanja zadela ob skale. Ampak zdaj je menda živ. Se je zbudil v svoj lastni pekel? Je še kaj več od življenja, ki ga imaš na voljo? Posmrtno življenje? Seth mora to šele odkriti ..." (vir: www.mladinska.com)

Pravzaprav je to še ena mladinska knjiga, ki ni samo "mladinska". Torej ni vampirjev, je pa (recimo temu nekakšna) znanstvena fantastika, ki bi lahko bila - nekoč - čisto resnična. In morda je za nekoga ... hja, že zdaj.

Knjiga je namreč zanimiv eksperiment razmišljanja o prihodnosti človekovega ukvarjanja z vzporednim svetom. Nekakšna Platonova votlina moderne dobe, če veste, kaj mislim s tem. Kaj je res, kje sploh smo, v svetu senc in podob ali v resničnem svetu. In raziskovanje gre na osupljive podrobnosti, čeprav mestoma dobimo vtis, da avtor pripoved namerno razteguje. To sicer knjigo malce razvleče in ji vsake toliko da pridih dolgočasnosti, ji pa to nič ne škodi na sporočilnosti. Poleg drugih malce kontroverznih idej in poudarkov (kot je recimo tudi homoseksualnost) avtor namreč predvsem obravnava vprašanja o smislu človeka, ki so se mu sesuli temelji življenja. In s te plati je knjiga izvrsten razmislek, kaj je (oziroma če sploh je kaj) tisto "več" v človekovem življenju.

"Vselej je gotovo to, da vedno obstaja nekaj več. Vedno."

Komentarji

  1. Anonimni10. 7. 15, 00:11

    vsak, ki je prebral štoparski vodnik po galaksiji ve, da je smisel življenja 42..


    "Vselej je gotovo to, da vedno obstaja nekaj več. Vedno."

    le zakaj bi moral obstajat "nekaj več"..

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več