Brat in sestra in mati
Prijatelji vojne smo. Ker si želimo, da bi bili vsi enaki. Takšni, kot smo mi, seveda. Samo iz tega razloga človek napada človeka. Ga obdolžuje, da je sovražnik, da je idiot in neumnež, da je grešnik … da je … različen.
Problem različnosti je, da mi vedno sprašuje vest. Da mi vedno postavlja dvome, da me vedno nekam usmerja … da mi ne da miru in ne počitka, da še jesti ne utegnem. Proti temu se pravzaprav borimo, ko hočemo, da bi bili vsi enaki. Proti naporu. Proti rasti. Proti ljubezni. Da se nam ne bi bilo treba spremeniti. Ali bolje rečeno – spreobrniti.
Iz te lenobe izvirajo naše vojne in razdeljenosti. Še vedno je bilo namreč tako, da sem se najbolj jezil, da sem najbolj sovražil, da sem se najbolj boril proti človeku, za katerega sem vedel, da ima prav. Ker se nisem hotel spremeniti.
Na to bojno polje razlik stopi Jezus. Pove pomembno stvar. Božja volja je, da smo si brat in sestra in mati. Sicer različni, neenaki, ampak bratje. Bratje nimajo nič skupnega, razen skupnega Očeta. Zato je On tisto, kar jih povezuje. Zaradi njega bivajo skupaj. In samo to je pomembno: da so bratje skupaj. Da ne odidejo vsak na svoje, da se ne razdeljujejo, ampak da so skupaj. In to bo naredilo vse, kar je potrebno. Če bodo skupaj. Ob svojem Očetu.
To so novi odnosi, ki jih oznanja evangelij. Odnosi, ki premagujejo razdeljenost, to najimenitnejšo lastnost hudiča. Vem, da smo ob tem mnogi pomislili tudi na slovensko stvarnost, na tako dolgo delitev in na obupne poskuse sprave, ki se vsakokrat sprevržejo v še večjo razdeljenost. Ne, nimam recepta in ne vem, kako priti do sprave, ker je to vsakokrat samo poziv, naj se spremeni drugi. Zato morda niti ne moremo do nje, kajti sprave se človek ne more naučiti, dozoreti mora zanjo. Kolikor verjamem nauku svojega Boga, pa moram zaupati, da človek za spravo ne dozori v miru, nekje umaknjen sam zase, v svoj prav, ampak na bojnem polju vsakega dneva, tam, kjer se med seboj različni srečujemo, kjer se pogovarjamo, kjer delimo skupno mizo. Morda bomo potem znali tudi umolkniti.
Problem različnosti je, da mi vedno sprašuje vest. Da mi vedno postavlja dvome, da me vedno nekam usmerja … da mi ne da miru in ne počitka, da še jesti ne utegnem. Proti temu se pravzaprav borimo, ko hočemo, da bi bili vsi enaki. Proti naporu. Proti rasti. Proti ljubezni. Da se nam ne bi bilo treba spremeniti. Ali bolje rečeno – spreobrniti.
Iz te lenobe izvirajo naše vojne in razdeljenosti. Še vedno je bilo namreč tako, da sem se najbolj jezil, da sem najbolj sovražil, da sem se najbolj boril proti človeku, za katerega sem vedel, da ima prav. Ker se nisem hotel spremeniti.
Na to bojno polje razlik stopi Jezus. Pove pomembno stvar. Božja volja je, da smo si brat in sestra in mati. Sicer različni, neenaki, ampak bratje. Bratje nimajo nič skupnega, razen skupnega Očeta. Zato je On tisto, kar jih povezuje. Zaradi njega bivajo skupaj. In samo to je pomembno: da so bratje skupaj. Da ne odidejo vsak na svoje, da se ne razdeljujejo, ampak da so skupaj. In to bo naredilo vse, kar je potrebno. Če bodo skupaj. Ob svojem Očetu.
To so novi odnosi, ki jih oznanja evangelij. Odnosi, ki premagujejo razdeljenost, to najimenitnejšo lastnost hudiča. Vem, da smo ob tem mnogi pomislili tudi na slovensko stvarnost, na tako dolgo delitev in na obupne poskuse sprave, ki se vsakokrat sprevržejo v še večjo razdeljenost. Ne, nimam recepta in ne vem, kako priti do sprave, ker je to vsakokrat samo poziv, naj se spremeni drugi. Zato morda niti ne moremo do nje, kajti sprave se človek ne more naučiti, dozoreti mora zanjo. Kolikor verjamem nauku svojega Boga, pa moram zaupati, da človek za spravo ne dozori v miru, nekje umaknjen sam zase, v svoj prav, ampak na bojnem polju vsakega dneva, tam, kjer se med seboj različni srečujemo, kjer se pogovarjamo, kjer delimo skupno mizo. Morda bomo potem znali tudi umolkniti.
"To so novi odnosi, ki jih oznanja evangelij."
OdgovoriIzbrišisi malce spustil iz evangelija vse tiste zapovedi, ki narekujejo koga je treba pofentat..
"delitev in na obupne poskuse sprave"
ravno RKC je ponovno pogrela to staro in postano župo. Najprej je zavedla ljudi v drugi svetovni, danes pa ponovno žuli že zaceljene žulje svojcem ljudi, ki so jih pobili po drugi svetovni.. In zakaj že? Za dnevne politične namene..
"Morda bomo potem znali tudi umolkniti. "
in kdaj boste znali to? Prevrednotenje zgodovine sigurno ni prava pot..
"... iz evangelija vse tiste zapovedi, ki narekujejo, koga je treba pofentat"
OdgovoriIzbrišiAnonimni, če želiš bit kritičen, je dobro, da si pri tem tudi sam natančen. V evangeliju ni zapovedi, koga je treba pofentat, kvečjemu, kaj je treba na/v sebi "pofentat", da bi lažje živeli po njem. Če zamenjuješ Staro zavezo in evangelij, je pa tvoja verodostojnost pri "poznavalski kritiki" religije in RKC vsaj resno vprašljiva, če že ne neobstoječa. :)
OdgovoriIzbrišikot da bog ne bi vedu, kaj je prav in kaj ni. Ta izgovor, da stara zaveza ne šteje je zelo kilav. 10 zapovedi najdeš v stari zavedi. Praviš da to ne velja več?
In sveto pismo ima veliko zapovedi, koga je treba pofentat. Ti moram pogulgat zadeve al boš zmogu sam? In tudi v novi zavezi so problemi. Recimo ta, da je Jezus podpiral suženjstvo. Sinko vsevednega boga bi moral vedeti..