Skupaj

Krščanstvo in ljubezen mnogokrat pojmujemo kot to, da bi morali biti vsi enaki. Vsi isti. Pa sploh ni tako. Ko Jezus govori o svojih učencih, jim vedno naroča, naj bodo eno in ne naj bodo isto. Biti eno pa pomeni biti skupaj – ker je Bog tisti, ki je Skupaj.

Naš Bog je namreč Sveta Trojica. Trije, ki so Eno, a Trije, ki niso Isto. So Eden, ki so Trije Skupaj.

Oni so vedno vsi trije skupaj. To jih bistveno določa. Oni so Bog, ker so skupaj, ker so v nenehnem odnosu. Ker se vedno znova dopolnjujejo in sestavljajo in delajo vse skupaj. Tako zelo skupaj, da so Eno. Eno, čeprav so različni. Eno, čeprav so trije.

To, kakšen je Bog, v katerega verujemo, nam oznanja tudi to, kakšni smo po bistvu ljudje, saj verjamemo, da smo ustvarjeni po Njegovi podobi. Pomembno je biti skupaj. Res pomembno. Kajti tako kot je Bog Bog zato, ker je skupaj, tako smo ljudje ljudje, ko smo skupaj. To nas dela ljudi.

Biti skupaj je tako zelo pomembno, da nam je Bog dal razlike. Kajti skupaj smo, če drug drugega potrebujemo. In potrebujemo se samo različni. Kajti biti različen in pustiti drugemu, da je različen, to pomeni ljubiti.

Tako namreč lahko dajem, kar imam sam preveč, in sprejemam, česar imam premalo. Tako se namreč učim, kdo sem v resnici. Tako se zavem lastne vrednosti in dragocenosti za nekega človeka in vrednosti in dragocenosti nekega človeka zame. Tako nekomu pripadam. Tako nisem sam. Kadar sem skupaj.

Biti skupaj. S tem se vse začne. Brez tega se vse konča.

Če bi rad šel hitro, pojdi sam. Če bi rad šel daleč, pojdi skupaj. (afriški pregovor)


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več