Dopustiti v sebi Boga, ki joka

V našem življenju je veliko smrti. In vse smrti so hude. Ni pa hujše smrti, kot je to, da človeku umre srce.

V našem srcu je veliko grobov. Zelo veliko. Vanje smo pokopali ljudi, ki nam niso všeč, ljudi, ki smo se jim odpovedali, ljudi, ki so nam storili neodpustljive stvari, ljudi, ki smo jih obsodili po govoricah, ljudi, ki jih je obsodila družba, ljudi, ki so nasprotne barve, vere, prepričanja, stranke … Ljudje, ki smo jih ubili, ker si po našem mnenju ne zaslužijo življenja.

Skupaj z njimi smo pokopali tudi sebe. Ker ob tolikih smrtih človek preživi samo, če postane neobčutljiv. Če iz svojega srca prežene bolečino. Če iz svojega srca prežene Boga, ki joka.

Ko smo nehali jokati nad temi ljudmi, ko nas je nehalo boleti, takrat smo umrli. Ker je tako, da je takrat, kadar ni več bolečine, naše srce umrlo. Kjer ni bolečine vpričo sporov, vpričo sovraštva, vpričo greha, kjer ni več bolečine, tam ni več prijateljstva, ni več ljubezni.

Saj vem. S tem, da si bomo dopustili bolečino, ne bomo ničesar popravili. Noben človek ne bo oživel zaradi tega. Oživeli pa bomo mi. Ker je tako, da tisti, ki pusti, da ga boli zaradi ljubezni, sliši Božji glas, ki ga kliče iz njegovih grobov, iz njegovih smrti – iz vsega, kar je v njem ubitega – in vse to spet oživlja.

Zato se ne bojmo bolečine. Bojmo se brezbrižnosti. Čeprav je živeti z njo veliko lažje kot z bolečino, samo bolečina zagotavlja, da je v meni življenje in da mi je Bog blizu.

Komentarji

  1. Zelo lepo razmišljanje...
    Kaj takrat, ko doživljaš bolečine zaradi zlomljenega prijateljstva, ko doživljaš bolečine zaradi sebičnosti in domišljavosti ljudi, ko ostaneš sam v bolečini, ko nazadnje ugotoviš, da je bolje da se distanciraš od vsega... takrat pride On, ki mi spet kaže mojo novo pot, pot ki bo precej bolj ovinkasta, daljša in ožja, toda ob poti spet najdem ljudi, ki čakajo name, v knjigi vseh knjig najdem besede, ki so v tistem trenutku pisane prav zame, ravno ob pravem trenutku me pokliče nekdo, ki me ni pozabil ...

    OdgovoriIzbriši
  2. "Skupaj z njimi smo pokopali tudi sebe. Ker ob tolikih smrtih človek preživi samo, če postane neobčutljiv. Če iz svojega srca prežene bolečino. Če iz svojega srca prežene Boga, ki joka."

    Lep bulšit.. Jasno da odstranimo iz naše okolice ljudi, ki niso pozitivni vpliv. Nobene slabe stvari v tem.
    Kako si potem prešel na boga? Res dve nepovezani zadevi..

    "Ko smo nehali jokati nad temi ljudmi, ko nas je nehalo boleti, takrat smo umrli."
    dej, ne nabiji.. odleglo nam je, ko ni več sranja, ki so ga povzročali.. In definitivno nismo umrli..

    "Ker je tako, da je takrat, kadar ni več bolečine, naše srce umrlo."
    Si mal mazohistične narave, al kaj?
    Ce ne boli, pol nismo zivi al kaj?

    "samo bolečina zagotavlja, da je v meni življenje in da mi je Bog blizu. "
    dej, ne nabiji bedarij, in svoj mazohizem ohrani zase. Če ti paše živeti v bolečini, izvoli, samo ne išči odobravanja in ne govori, da je to dobra stvar..







    OdgovoriIzbriši
  3. Prestana bolečina in trpljenje, ki si ju izkusil na lastni koži rojeva nekaj novega, rojeva nekaj boljšega, nekaj kar te je prerodilo, dobil si nov pogled in hkrati uvidel, zakaj se je to moralo zgoditi ravno tebi...

    Če bolečine še nikoli nisi izkusil, (še) ne moreš razumeti zgornjega razmišljanja.

    OdgovoriIzbriši
  4. kar je res, samo sedaj si malce zapeljal drugam zadeve. Tip govori o tem, kako brez bolečine ni življenja, in da moramo uživati v bolečini, ker drugače ne čutimo boga. Kar preprosto ni res in je zelo mazohističen pogled na svet..
    In še, če bog hoče da trpimo, potem je bog sadistično zloben.

    "Če bolečine še nikoli nisi izkusil, (še) ne moreš razumeti zgornjega razmišljanja. "

    tale stavek je pa RKC klasika. Prenos bremena na bralca. Ni problem, da avtor piše bedarije, ne sploh ne. Bralec ne razume.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ne se kregat :)
    Seveda ne govorim o mazohizmu. TUdi ne o tem, da bi si morali bolečino želeti. Samo o tem, da je dobro dopustiti si tudi bolečino, in sicer nasproti brezbrižnosti. To je fora. Če vzamemo to iz konteksta, potem se gremo mazohizem.
    Torej: bolečina vs. brezbrižnost, v tem primeru je bolečina boljša izbira.

    OdgovoriIzbriši
  6. "bolečina vs. brezbrižnost, v tem primeru je bolečina boljša izbira."

    tezka bo.. vse odvisno, za koga smo brezbrižni/"bolečinasti".. ne moreš kar spet dat notri v to enačbo vse ljudi kar povprek.

    In ravno to je bulšit pri rimokatoliški sceni. Stalno si govorite, da to delate in si bildate svojo samopodobo na tak način, dejansko se pa obnašate razumsko in pragmatično. In prav je tako. Če bi le lohka tak bulšit nehal razširjat, ker si lažete sami sebi. Zraven pa nastane velika razlika med tem kar govorite in kar se vidi v javnosti. (Rodetova 8 miljonska vila)

    Kaplan Marko, ne spuščat megle za prekrivanje resnice. Vrh RKC ne verjame, kar ti verjameš.



    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro