Kar je izgubljeno
(El Greco: Alegorija) |
Prosim, napnimo ušesa. Moramo slišati in moramo slišati večkrat, večkrat na dan, da je Bog prišel iskat in reševat vse, ampak res vse, kar je izgubljeno. To je življenjska dobra novica. Pravzaprav ena najbolj pomembnih novic, kar jih obstaja. Ker je to, da me nekdo išče ter da nekdo išče izgubljeno v meni, da torej ni obupal nad mano, predstavlja verjetno najbolj pomemben, če ne celo edini pogoj, da sem dober in srečen človek, ki hoče in zmore ljubiti. Ker brez novih in novih priložnosti za nov začetek to pač ne moremo biti.
Zato nas Gospod išče in nas išče vedno znova. Zato je tudi vse, karkoli že pošilja v naše življenje, njegovo iskanje. To potrebujemo, to moramo vedeti, da bi ga začeli tudi mi iskati. Ker iskati ga pomeni živeti. Iskati ga pomeni upati. Ker iskati ga v vsem pomeni verovati. Iskati ga v vsem, predvsem pa v vsakomur, pomeni ljubiti.
To iskanje ni neumno. Iskati Gospoda povsod, tudi tam, kjer si mislimo, da ga ni, je za človeka toliko pomembno kot jesti ali piti vodo. Ne pretiravam. Kdor ga ne išče, se ne more pogovarjati, ne more sodelovati, ne more odpuščati, preprosto ne more živeti z drugimi ljudmi. Kdor ga ne išče, ostane brez upanja, brez smisla, kar je isto kot umreti. Zato je v tem iskanju naše življenje, naše preživetje kot človeka.
To iskanje ni brez smisla. Gospod je povsod. V vsakem dogodku, v vsakem srečanju, v vsaki osebi. Res, v prav vsaki osebi. In On želi, da ga iščemo povsod, ker je to naša pot. On želi, da v vsak dogodek, v vsako srečanje, v vsako osebo polagamo svojo luč, svoje upanje, da v vsem in vsakem iščemo dobro. Ker bo potem v tej luči pred nami zažarel. Človek in Bog. Naš smisel, naše upanje.
In glejte, samo tako se da preživeti.
Gospod je povsod? V vsaki osebi? V pornesi La Toyi je Bog? V ženski ki prešuštvuje z župnikom je Bog? V kleriku, ki se prepušča grehom Sodome je Bog? V Miloševiču je Bog? V Satanu je Bog?
OdgovoriIzbrišiKaj pa sveta spoved? Kaj pa greh, ki nas oropa posvečujoče milosti in ljubezni?
Je Bog. Bog, ki ga je treba najti, ker ga je toliko stvari (grehov) skrilo. Bog, ki ga bodo ti ljudje našli v sebi, ko ga bomo našli mi.
OdgovoriIzbrišiRazen v satanu. Satan ni oseba. Satan je zlo.
In ja, mislim, da je spoved tista luč, ki nam ponovno pokaže Boga v nas. Boga, ki smo ga z grehi založili, ma iz nas ni izginil nikoli.
Satan ni oseba? Kaj pravi Cerkev?
OdgovoriIzbrišiKKKC
597. Zakaj sklenemo s prošnjo: "Temveč reši nas hudega"?
Hudo označuje osebo satana, hudobnega duha, ki se upira Bogu in "zapeljuje vesoljni svet" (Raz 12,9). Kristus je že dosegel zmago nad hudičem. Toda mi prosimo, da bi bila človeška družina osvobojena satana in njegovega delovanja. Prosimo tudi za dragoceni dar miru in za milost, da bi vztrajno pričakovali Kristusov prihod, ki nas bo dokončno osvobodil hudega.
74. Kaj je padec angelov?
Ta izraz pove, da so bili satan in drugi zli duhovi, o katerih govorita Sveto pismo in izročilo Cerkve, najprej dobri angeli, ki jih je ustvaril Bog. A postali so zlobni, ker so s svobodno in nepreklicno izbiro odklonili Boga in njegovo kraljestvo; tako so začeli pekel. Padli angeli skušajo pridružiti človeka svojemu uporu zoper Boga; a Bog v Kristusu zagotavlja svojo gotovo zmago na hudičem.
Pardon, satan ni ČLOVEŠKA oseba. Sicer pa z osebo mislim človeka.
OdgovoriIzbriši