Emanuel, Bog z nami
In je prišel. Sredi te naše dolge, temne in mrzle noči je prišel. On, pričakovanje vseh ljudi sveta. Upanje tistih brez upanja, smisel tistih brez smisla, pogum razočaranih, pravica opeharjenih, kruh lačnih in bližina osamljenih. Tudi moje in tvoje pričakovanje je On. Pričakovanje moje in tvoje noči, moje in tvoje bolečine in stiske in trpljenja. Pričakovanje moje in tvoje noči, ki je nocoj z Njegovim prihodom, z Njegovim dotikom postala sveta noč. Noč, v kateri me objema in poljublja Bog.
Njegova zibel je tema, njegove jaslice so človeška nemoč. Ne prihaja v mehkobo, ne v svetlobo, ne v toploto. Prihaja vame, grešnega in majhnega človeka. Prihaja kot Mehkoba, kot Svetloba, kot Toplota tja, kjer vsega tega ni. Samo zato, ker hoče vsem povedati, da želi biti in da res je Luč vseh človeških noči. Da je vse tisto, kar človeku manjka, da bi bil v resnici srečen. Ljubljen, vesel, zaželen.
Njegovo ime je Emanuel. Bog, ki je z nami in ki ne bo odšel nikoli stran.
Samo to je sporočilo svete noči. Bog je z nami. Vedno. Povsod. In da je zaradi tega prav vsaka človekova noč sveta. Ker se sredi noči človek odpira Bogu in ker se sredi te iste noči Bog rojeva vanj. Ne kot Veliki, ne kot Močni, ne kot Vsemogočni, temveč kot otrok. Da bi pokazal, kako veliko moč ima ljubezen.
Kakšna čudežna noč! Glejmo vanjo in poiščimo v njej novorojeno Božje Dete. Vedno je tam. Vedno v naših nočeh. Pojdimo k njemu in se ob njem spremenimo. Glejmo ga in zažarimo ob njem. Postanimo polni Luči in jo nesimo na vse ulice sveta. Postanimo polni Boga in ga nesimo vsem srcem sveta. Ker je ta Luč tista, ki bo odrešila svet. Ker je ta Luč edini odgovor na temo sveta in našega življenja, edini odgovor na vsa človekova vprašanja in situacije. Saj ta Luč spreminja vsakogar, ki jo zagleda.
Odprimo naročje, naš Bog je tu!
Njegova zibel je tema, njegove jaslice so človeška nemoč. Ne prihaja v mehkobo, ne v svetlobo, ne v toploto. Prihaja vame, grešnega in majhnega človeka. Prihaja kot Mehkoba, kot Svetloba, kot Toplota tja, kjer vsega tega ni. Samo zato, ker hoče vsem povedati, da želi biti in da res je Luč vseh človeških noči. Da je vse tisto, kar človeku manjka, da bi bil v resnici srečen. Ljubljen, vesel, zaželen.
Njegovo ime je Emanuel. Bog, ki je z nami in ki ne bo odšel nikoli stran.
Samo to je sporočilo svete noči. Bog je z nami. Vedno. Povsod. In da je zaradi tega prav vsaka človekova noč sveta. Ker se sredi noči človek odpira Bogu in ker se sredi te iste noči Bog rojeva vanj. Ne kot Veliki, ne kot Močni, ne kot Vsemogočni, temveč kot otrok. Da bi pokazal, kako veliko moč ima ljubezen.
Kakšna čudežna noč! Glejmo vanjo in poiščimo v njej novorojeno Božje Dete. Vedno je tam. Vedno v naših nočeh. Pojdimo k njemu in se ob njem spremenimo. Glejmo ga in zažarimo ob njem. Postanimo polni Luči in jo nesimo na vse ulice sveta. Postanimo polni Boga in ga nesimo vsem srcem sveta. Ker je ta Luč tista, ki bo odrešila svet. Ker je ta Luč edini odgovor na temo sveta in našega življenja, edini odgovor na vsa človekova vprašanja in situacije. Saj ta Luč spreminja vsakogar, ki jo zagleda.
Odprimo naročje, naš Bog je tu!
Komentarji
Objavite komentar