»Gospod, nauči nas moliti.«
Kdo bi danes prosil kaj takega? Čudna prošnja za današnji čas. Danes molitev ni ne cenjena ne zaželena. Bodisi da jo imamo za preganjanje dolgčasa starih mam ali pa neumno blebetanje verskih fanatikov. Ne samo drugi ljudje, tudi kristjani.
In vendar je molitev človeku bolj potrebna, kakor se mu zdi. Najprej zaradi zavedanja, da človek ni sam. Ko človek moli, se namreč začne zavedati svoje odgovornosti do drugih ljudi, da njegovo življenje ni namenjeno samo njemu, temveč tudi ljudem okoli njega. In ko človek moli, spozna, da ni v nobenem trenutku življenja sam in zapuščen, pa naj stori ali pade v najhujša brezna groze. Zaradi teh dveh stvari, zaradi občutka svobode in varnosti, človek potrebuje molitev. Ker potrebuje nekoga in ker ga nekdo potrebuje.
Z molitvijo tako človek ljubi in čuti, da je ljubljen. Vse torej, kar potrebuje, da preživi.
Vendar kako? Saj je molitev samo beseda, samo misel. Od njih pa ne moreš živeti ...
Od misli samih res ne. Pa saj tudi ne grize semen, jé pa jabolka, ki so zrasla iz njih. Stvar je torej podobna kot pri drevesih. Ne vidimo korenin, a brez njih drevo ni drevo. Ne vidimo srca, a brez njega človek ni človek. In kakršno je srce, takšne so njegove besede, takšna dejanja. Vsa dejanja se najprej rodijo v človekovem srcu. In človek ima rad najprej v svojem srcu, šele nato po besedah, dejanjih, objemih, poljubih ...
Zato je človek tak, kakršna je njegova molitev. In je molitev taka, kakršen je molivec. Zato »Nauči nas moliti« ne pomeni samo prošnje, da bi se radi naučili izgovorjati molitve, temveč da bi radi živeli to, kar molimo, in da bi molili s svojim življenjem.
Prepričan sem: potem bo molitev bolj pestra in življenje bolj mirno.
Kdo bi danes prosil kaj takega? Čudna prošnja za današnji čas. Danes molitev ni ne cenjena ne zaželena. Bodisi da jo imamo za preganjanje dolgčasa starih mam ali pa neumno blebetanje verskih fanatikov. Ne samo drugi ljudje, tudi kristjani.
In vendar je molitev človeku bolj potrebna, kakor se mu zdi. Najprej zaradi zavedanja, da človek ni sam. Ko človek moli, se namreč začne zavedati svoje odgovornosti do drugih ljudi, da njegovo življenje ni namenjeno samo njemu, temveč tudi ljudem okoli njega. In ko človek moli, spozna, da ni v nobenem trenutku življenja sam in zapuščen, pa naj stori ali pade v najhujša brezna groze. Zaradi teh dveh stvari, zaradi občutka svobode in varnosti, človek potrebuje molitev. Ker potrebuje nekoga in ker ga nekdo potrebuje.
Z molitvijo tako človek ljubi in čuti, da je ljubljen. Vse torej, kar potrebuje, da preživi.
Vendar kako? Saj je molitev samo beseda, samo misel. Od njih pa ne moreš živeti ...
Od misli samih res ne. Pa saj tudi ne grize semen, jé pa jabolka, ki so zrasla iz njih. Stvar je torej podobna kot pri drevesih. Ne vidimo korenin, a brez njih drevo ni drevo. Ne vidimo srca, a brez njega človek ni človek. In kakršno je srce, takšne so njegove besede, takšna dejanja. Vsa dejanja se najprej rodijo v človekovem srcu. In človek ima rad najprej v svojem srcu, šele nato po besedah, dejanjih, objemih, poljubih ...
Zato je človek tak, kakršna je njegova molitev. In je molitev taka, kakršen je molivec. Zato »Nauči nas moliti« ne pomeni samo prošnje, da bi se radi naučili izgovorjati molitve, temveč da bi radi živeli to, kar molimo, in da bi molili s svojim življenjem.
Prepričan sem: potem bo molitev bolj pestra in življenje bolj mirno.
Odlično povedano in seveda dosti bolj na kratko od mene :) Zelo mi je všeč ponazorilna simbolika, ki človeka kar prepelje v Jezusov čas, ko je tudi naš Gospod na podoben način razlagal svoj nauk oz. še bolj smisel svojih besed.
OdgovoriIzbriši