Nove tehnologije, novi odnosi - 2.

V spletnih odnosih ostati takšen, kakršen si? Pri vsem tem razmisleku nekaj zagotovo manjka: to smo mi sami, vpeti v filozofijo odnosov, ki je postala takšna, kakršno so narekovali mediji. Tako se v njih obnašamo z neko posebno etiko, s posebno »določenimi« pravili obnašanja, ki hkrati kličejo po samouveljavitvi in se skrivajo pred drugimi. Zanimivo? Smešno? Morda. Toda prav taki postajajo tudi odnosi, ki jih ne doživljamo preko ekrana. In v tem je mogoče najti največji primanjkljaj teh odnosov. V pojmu in izkušnji prijateljstva.

»Prijateljstvo je velika človeška dobrina, ki pa je brez končne vrednosti, če postane sama sebi namen. Prijatelji morajo drug drugega podpirati in spodbujati pri razvijanju darov in talentov, da bi jih lahko dali na razpolago človeški družbi.«

Je pri tem računalniška komunikacija v korist? Lahko da. Lahko pa se zgodi povsem nasprotno. In, resnici na ljubo, kljub vsem dokazom, ki jih lahko dobivam sam ali preko drugih izkušenj, tudi sam spoznavam, da se odnosi tam, kjer prevladuje »digitalna komunikacija«, skrčijo na SMS sporočila, na minimalizem sporočanja in individualizirani svet, v katerem ni prijateljstev, ampak jih nadomestijo znanstva. Taki odnosi pa več jemljejo, kot dajejo.

»Po prijateljstvih rastemo in se razvijamo kot ljudje. Pravo prijateljstvo že od nekdaj velja za eno največjih dobrin, ki jih človek lahko doživlja, zato moramo biti previdni, da pojma ali izkušnje prijateljstva ne bi nikoli razvrednotili. Žalostno bi bilo, če bi zaradi želje po vzdrževanju in razvijanju spletnih prijateljstev zanemarjali naše družine, sosede in tiste, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju v okviru službe, izobraževanja in prostega časa. Neurejena želja po virtualnih stikih posameznika lahko prikrajša za resnične in žive odnose in vnese neravnotežje v počitek, tišino in refleksijo, ki so potrebni za zdrav človeški razvoj.«

Ne razumimo narobe: virtualnost je v človekovo življenje vnesla veliko dinamike, ki človeka priganja k ustvarjalnosti in lahko tudi k trudu. Ima velik potencial, kot sem omenil na začetku. Toda vsaka stvar z velikim potencialom zahteva tudi veliko samorefleksije in odgovornega ravnanja. Veliko bolj kot kdajkoli prej namreč stojimo na dveh svetovih: prvem, v katerem smo, kar smo, in drugem, v katerem smo lahko to in še vse, kar si želimo biti, pa morda nismo. Sami lahko postanemo blago, ki se nudi, in ki se ceni samo po izgledu in številkah. »Ne smemo dopustiti, da bi nas prevarali tisti, ki nas vidijo samo kot potrošnike na trgu nediferenciranih možnosti, kjer izbira sama postane dobrina, novost nadomesti lepoto in subjektivna izkušnja izrine resnico.«

»Človeška srca hrepenijo po svetu, kjer ljubezen traja, kjer se darovi delijo, kjer se gradi edinost, kjer svoboda najde smisel v resnici in kjer v spoštljivem občestvu odkrivamo lastno identiteto. Naša vera se lahko odzove na ta pričakovanja, zato postanite njeni glasniki.« Kako to storiti, pa mora odkriti vsak med nami sam.