Vstopnice

Velika pridobitev človeškega rodu so vstopnice. Da, vstopnice za koncerte, filme, predstave, tekme in še marsikaj podobne. In drugačne vstopnice.

Zakaj je vstopnica tako velika pridobitev? Ker je vstopnica spričevalo o človeku, ki stoji pred mano in želi vstopiti v moje gledališče, na mojo predstavo. V moje življenje. Mi imamo samo preprosto nalogo: da določimo ceno in na prireditev, na gostijo, bomo dobili samo goste, ki si jih želimo. Tiste, ki si to lahko privoščijo.

Tisti, ki si to lahko privoščijo, vstopijo tudi v moje življenje. Tako delajo vse diskoteke, vse kinodvorane, opere, gledališča idr. Zakaj bi kdo delal drugače? Zakaj bi kdo v svoje dvorane spustil nekoga, ki si to ne zasluži? Ti daš denar, jaz ti dam svojo vstopnico. In oba dobiva, kar želiva.

Zamisli si, da nekega dne propadejo vstopnice. Kaj pa takrat? Na moje tekme, na moje opere, na moje svečane gostije bi lahko prišel kdorkoli, s kakršnimkoli namenom. In tega si ne bi morda niti zaslužil. In bi lahko prišel. Katastrofa! Popoln kaos!

In ravno to se zgodi na tisti gostiji z Matejem in Magdaleno, z vso sodrgo, kar je premore mesto, z zaslužnimi in nezaslužnimi meščani. Vsi so tam. Vsi so lahko tam. Da, prav vsi, tudi cestninarji in krupjeji, prostitutke in pijanci. In v njej vsi sedijo za isto mizo, dobri in hudobni, lepi in grdi, pošteni in krivični. Ampak ... če sedijo za isto mizo, potem so vsi enaki.

Vsi enaki? Groza! Enaki z vso golaznijo? Šok je verjetno prevelik. A kmalu spoznamo, da smo si enaki drugače. Da smo vsi ... brez vstopnic. Ker je vstopnica predraga.

Bi si zaslužil vstopnico? Imaš to, kar misliš, da bi Bog želel za tvojo vstopnino?

Če ne, potem premisli, kako bi si jo zaslužil. Ne bo šlo? Za začetek poskusi s podobno – noro logiko kot pri njem. Za začetek ... odpravi vstopnice v svoj svet.

Komentarji

  1. Anonimni15. 6. 08, 15:58

    mene me ne mot

    OdgovoriIzbriši
  2. Andrej Vončina (voncio83@gmail.com)18. 6. 08, 08:54

    Ja, težko je odpraviti to vstopnino. No, vstopnice pravzaprav morajo biti, le način podeljevanja teh vstopnic bi moral biti bolj podoben Božjemu... Od vse tiste golazni tudi vsi ne morejo priti do vstopnice - vsi si ne želijo na gostijo. Podobno je pri mojih vstopnicah, če si želi kdo vstopiti k meni (beri: spoznati me), potem mu z veseljem dam vstopnico. Mislim, da je hrepenenje zelo važno, saj te sili, da tudi nekaj narediš za ta cilj, po katerem hrepeniš - vstopnica tedaj ne izostane.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več