Po domače

(Anja Kranjc, Ogledalo, mavec, 2006)

Če ste vsaj malo samokritični, potem se danes skupaj z menoj v tem dogodku gotovo počutite domače.

Da, govorimo o svoji vsakdanjosti.

Vsakdanjosti, ki ima v sebi vse polno vprašanj. In mi smo tisti, ki moramo ta velik kup vprašanj razrešiti s svojimi odgovori. S svojimi odločitvami. In tu se stvar zaplete ...

Človek je sicer res dober v svojem bistvu, dobrota pa je videti drugega, t.j. stopiti v odnos. In če smo res bitja odnosov (kar mi verjetno lahko vsak pritrdi), potem je njegovo edino poslanstvo biti dober.

Do problema pa pride, ker hoče včasih človek v svoji svobodi prekiniti odnos, ostati samo na svojem bregu, pri svoji koristi. In v svojem zaprtem pogledu misli, da pomeni biti Bog – stopiti iz odnosa, ostati sam in biti nad drugim.

Kako zelo se zmoti! Ko človek podleže prepričanju, da bo postal Bog, če se pokaže kot samostojen in neodvisen, kot nekdo, ki mu nihče ne ukazuje in ki edini ve, kaj je prav (ki je sam, brez odnosa), potem nazadnje ugotovi, da to pravzaprav sploh ni res. Ko človek prekine odnos, spozna, da je nag, brez vsega, brez vsakogar. Da je sam. Brez ljubezni. In brez nje sploh ni več človek, kaj šele Bog.

Pesimistično? Na srečo ne. Kjer se je pomnožil greh, kjer se je pomnožila prekinitev odnosov, tam se je še bolj pomnožila množica Božjih korakov proti človeku – da bi spet postal človek.

Jezus. Pokaže pot. Kako reagirati, ko se nam pred oči pojavijo možnosti, da bi se uveljavili, da bi postali nekaj več. Ko se pojavijo skušnjave.

Lahko bi izkoristil svoje sposobnosti v lastno korist in bi se najedel po 40-dnevni lakoti.

Lahko bi poskrbel za senzacijo in se vrgel pred vsemi na tempeljska tla in bil bi popularen.

Lahko bi imel VSE, oblast in moč.

On pa ne. Jezus vidi drugega tudi, ko je sam.

Lahko bi izbral slavo in moč. Ali vse bogastvo sveta. Pa ga ni. Zakaj?

Človek ne more biti sam. Človek vedno potrebuje nekoga. Človek potrebuje ljubezen.

Zato Jezus ni izbral sebe. Zato je izbral tebe. Da bi v skušnjavi, da postaneš kakor Bog, vedno izbral drugega, ne sebe, in ... zanimivo ... postal kakor Bog.