Oda norcem

Vi ste norci!

Morda to nočete biti in se ogorčeni sprašujete, kako vam lahko neki kaplan sploh reče kaj tako poniževalnega. Toda če se imate za kristjane, potem ste norci.

Naj malce razložim, da me ne boste napačno razumeli.

Če ste danes vsaj malce prisluhnili Jezusovim besedam v evangeliju, ki so pravzaprav opis, kakšni naj bomo kristjani, potem lahko skupaj z mano ugotovite, da se je Jezusu preprosto zmešalo. Ta Jezus hoče, da bi postali norci. Kajti nič drugače kot norce gleda svet na tiste, ki jih Jezus postavlja za zgled: uboge v duhu, žalostne, krotke, lačne pravičnosti, usmiljene, čiste, miroljubne, preganjane, zasramovane.

In če hoče biti kdo kristjan, potem mora biti norec.

Ne jaz ne Jezus ne misliva, da ste norci. Res ne. A to misli svet.

Zakaj bi bil žalosten, ko pa se lahko prepustiš omami?

Zakaj bi bil usmiljen, ko se lahko maščuješ za vse slabo?

Zakaj bi bil krotek, če imaš moč, oblast, denar?

Zakaj bi bil – slaboten, zakaj bi se umikal, če si lahko močan?

Zato, ker pri vsem tem ne potrebuješ drugega. In si sam. Sicer poln moči, bogastva, vpliva, oblasti – popoln, a sam. Nikogar nimaš. Niti kolega, kaj šele prijatelja.

Jezus blagruje tiste, ki so pomanjkljivi in se zavedajo svoje pomanjkljivosti. In ker niso popolni, je vedno prostor za nekoga, da jim pomaga. Vedno je prostor za dar. Vedno je prostor za drugega.

Če si ubog, je prostor za nekoga, ki te obdari.

Če si žalosten, za nekoga, ki te potolaži.

Če si krotek, za tistega, ki je brez moči.

Če si željan pravičnosti, je prostor zanjo.

Če si usmiljen, za vsakogar, ki nosi krivdo.

Če si čist, je prostor za tiste, ki delajo napake.

Če miroljuben, za vsa nasprotovanja.

Če si preganjan, za svobodo in ljubezen.

Če torej hočeš biti kristjan, potem moraš biti pomanjkljiv. Da pustiš drugega v svoje življenje. Da si pustiš pomagati, da si pustiš dopovedati, da nisi vsemogočen.

To pa je norost – biti odvisen od drugega, mar ne? In vendar je to tvoja sreča. Kar pomisli. Vse, kar si, si zaradi in za drugega.

Na kratko torej lahko rečemo: »Blagor norim za ta svet. Zakaj ti bodo ostali normalni.«

Mislite, da se mi je zmešalo? No, če to mislite, sem dosegel svoje. Ker ste me razumeli.