Bog je ob človeku na trdnih tleh

Blagri so pri Luku, ki ga mnogi razumejo kot evangelista ubogih in oznanjevalca Božje usmiljene ljubezni, nekoliko drugačni kot tisti pri Mateju. Luka namreč svojim štirikratnim »blagrom« doda tudi nasprotja, štirikratno »gorje«, ki na prvi pogled deluje kakor revolucionarska stisnjena pest, giljotina buržoazije, a ima drugačen smisel. Jezus jih pove in Luka jih ob blagrih zapiše za premislek, da bi ljudje prišli do bolj pristnega pogleda na lastno resničnost. Zato nasprotja. Ker je resničnost velikokrat nasprotna temu, kar se zdi, da je. 

Vsi smo ubogi 

Ob branju opazimo, da je večina stavkov obrnjenih v prihodnost, in to čisto namenoma. V obzorju prihodnosti, tudi večne prihodnosti, se namreč človekovo absolutiziranje trenutnosti malce zmanjša in uravnovesi. In tako z Jezusom najprej ugotovimo, da je zdajšnje človekovo stanje minljivo. Lakota je minljiva, jok tudi in sovraštvo, samota, sramota in druge oblike uboštva, kar sami jih zamislite, to so vse stvari, ki bodo minile. Pa tudi njihova nasprotja, tudi ta bodo minila, bogastvo bo minilo in sitost in smeh in slava in še ves spisek lastnosti, ki jih pri sebi »blagrujemo«. 

In ko se zavemo tega, pridemo še do drugega, bolj pomembnega spoznanja. Vsi smo ubogi. Razlika med dejansko ubogimi in bogatimi pa ravno zaradi minljivosti njihovega stanja ni v tem, da so eni srečni in drugi ne, temveč v tem, da imajo eni pravo, drugi pa napačno predstavo o tem, kaj je v življenju zares pomembno, kaj človek resnično potrebuje, ali če povemo po Lukovo, katera je resnična človekova »tolažba«. V tem so eni blagrovani, drugi pa posvarjeni. Saj bogastvo vendar ni problematično, tudi veselje ne, niti priljubljenost, problematično je, če človek ne ve, da kljub vsemu potrebuje Boga in drugega, tudi sredi bogastva in vrhunca svoje moči, tudi ko se zdi, da ne potrebuje nikogar. Da človek ostane na trdnih tleh, to želi Jezus, v vsakem obdobju, da se človek vedno znova razume kot »ubogega«, kot nekoga, ki je potreben drugega v svojem življenju, pa naj mu ta služi ali pa je on njegov služabnik. 

Evangelij 

Ne zato, ker bi Jezus poveličeval uboštvo, temveč ker samo ubogi lahko zasliši in začuti to, kar je osrednje sporočilo evangelija: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo.« (Lk 6,20) In to je resnica o tem trenutku, ne šele o nebesih, zdaj je Božje kraljestvo vaše, in sicer ker in ko ste ubogi. Ko stojite na trdnih tleh, potem vidite, opazite, da je Bog tu, blizu, to je Jezus povedal silni množici, ki je prišla, »da bi ga poslušali in bi jih ozdravil njihovih bolezni,« (Lk 6,19) preden je rekel »blagor vam«, »gorje vam«, je bil tam in se dotikal ljudi. Bil jim je blizu. 

In če ga ne vidite in ne čutite kot nekoga, ki ga potrebujete, potem ga boste opazili kot nekoga, ki vas potrebuje. Gre za isto osebo. Isti evangelij. Evangelij, ki ga razumemo samo v bližini.

(misel ob 6. navadni nedelji, leto C)