Proti toku

Da bi prav razumeli, kaj naroča Jezus svojim učencem, preden gredo oznanjat evangelij na prah cest in hrup ulic, moramo prebrati par vrstic, ki uvajajo današnji odlomek. V njih Jezus brez olepševanja pove, da bodo učenci – če se bodo držali svojega Učenika – preganjani prav tako, kakor je bil preganjan on sam (Mt 10,24-25). Še več, njegove besede bi lahko razumeli celo tako, da bo z njihovim oznanilom nekaj narobe, da ne bo verodostojno odsevalo Jezusovega oznanila, če ne bo izzvalo tudi nasprotovanja in preganjanja. 

Proti nam 

Zakaj je tako, ni težko ugotoviti. Jezusovo oznanilo namreč – če si ga ne prikrojimo po svoje, če ga ne interpretiramo tako, da zgolj potrjuje naša prepričanja, če ga vzamemo tako korenito brutalnega, kakršen je v resnici – najprej že v nas samih vzbudi nasprotovanje. Njegova moč je namreč v resnici, ta je tista, ki resnično zaskeli človeka do samega dna. »Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo.« (Mt 10,26) 

Evangelij nas razgali, do golega, z njim pred seboj stojimo, kakršni smo v resnici, to je tisto, zato ga pravzaprav od srca preziramo, upira se nam, ker razkrinkava naše lepe fasade, nam postavlja neprijetna vprašanja in nas spravlja v nelagodje pred dejanji, s katerimi se ne moremo hvaliti, s krutimi dejstvi, ki nas silijo v spremembe. Tudi kompromise, ki jih ne bi smeli nikdar sprejeti, pa smo jih sklenili v mehki laži, da je vse v redu in prav, tudi te nam stavi pred oči. Zato ga ne maramo. Zato ga preziramo. Ob njem namreč vemo, da bi se morali spremeniti, pa se ne želimo, ker to zahteva preprosto preveč žrtev, bodisi da je to naporno bodisi da nas je tega strah. Bojimo se preganjanj, to je tisto, bojimo se ljudi, ne le njihovih mečev, predvsem njihovih jezikov in podobe, ki si jo bodo o nas ustvarili, če bomo živeli in govorili drugače kot ves ostali svet. Zato nočemo sprememb. Bojimo se, da bi ostali sami.

Proti zlu  

Zato Jezus kar trikrat v tako kratkem odlomku reče: »Ne bojte se ljudi,« (Mt 10,26.28.31) in usmeri pozornost na resnični problem: »Bojte se zla.« (Mt 10,28) Za to je treba vedeti, ko nas boli evangelij. Da gre za boj proti zlu, ne proti ljudem, zato je Jezus neizprosen, zato mora kristjan govoriti enako, zato mora z njim vztrajno provocirati najprej sebe, potem pa še družbo, tudi če je zato preganjan – ker je je huje kot trpeti nerazumevanje, trpeti, da se živi v laži, zaradi nje se človek pogubi, zaradi nje človek izgubi ljubezen, ne zaradi resnice, resnica se vedno pove iz ljubezni. Zato je je treba pred strašljivo slutnjo preganjanja namesto nase misliti na ljudi in si reči: »Vredni ste več kakor veliko vrabcev.« (Mt 10,31)

(misel ob 12. navadni nedelji, leto A)