Pomembno je biti svoboden

Spominjaj se, da si bil suženj … Zato ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal obhajati sobotni dan. (5 Mz 5,15)

Spomnim se nekega napisa, mislim, da je bil naštikan na platno in da je zato seveda pripadal nekim drugim časom, tistim, v katerih je bilo malo težje preživeti kot danes. »Kjer se dela na nedelje, tam se sreča mimo pelje,« tako je pisalo. Mislim si, da je bil to za tiste čase, ko je bila večina ljudi najbolj odvisna od zemlje in vremena, precej pogumen napis, a se mi zdi tako poln zaupanja in vere, da obstaja še nekaj, kar presega zgolj človekovo preživetje: človekovo dostojanstvo, ki se kaže najprej v tem, da je svoboden. In cena svobode je kdaj res kruta, ker to recimo pomeni pustiti, da grozdje na nedeljo ostane na trti, četudi je velika možnost, da ga lahko sklati popoldanska toča in gre tako delo celega leta v nič. Toda pomembno je biti svoboden, celo bolj pomembno od hrane, bolj pomembno od udobne varnosti.

Svobodi je namenjena nedelja, ne samo počitku od dela, ne samo sprostitvi od stresa, ne samo prekinitvi monotonosti, svobodi je namenjena. Svoboda pa pomeni delati stvari, ki so pomembne, in ne stvari, ki so nujne. Na tem se odloča moje dostojanstvo. Na nedelji se pokažejo moje prave vrednote, kaj ima v mojem življenju posebno mesto in čemu dajem prednost.

Zato mora biti nedelja takšna, da v nedeljo nikdar ne moremo reči, da nimamo časa. Ker je to dan, ki nas osvobaja, dan, ki nas spet dela človeške, da ne bi v hitenju in naporu vsakodnevnih nujnih stvari pozabili na bistveno. In to je ponavadi tisto, za kar med tednom nimamo časa. Pa ne mislim na nakupe, na pranje avtomobila ali na pospravljanje stanovanja. Mislim na čas, ki smo ga ukradli sebi in svojim bližnjim.

Vsako sedmo leto so Judje svoje sužnje izpustili na svobodo (2 Mz 21,2). Tako so tudi sami postali svobodni, ker so pred dobičkom dali prednost človeku. Sprašujem se, koliko časa bo še potrebno, da se bomo zavedli, da so ljudje, ki ob nedeljah namesto ob družini svoj čas preživijo na blagajni trgovskih centrov, sužnji našega časa. In da so, dokler bodo tam, nemo dejstvo, da smo tudi mi z njimi vklenjeni sužnji dobička in brezbrižnega udobja.

(misel za 9. navadno nedeljo, leto B)