Naše težke gobavosti

Gobavost je huda bolezen. A ne zato, ker ti pred očmi razpada tvoje telo, ampak ker ti pred očmi razpadajo tvoji odnosi. Eden za drugim umirajo. Vsi vejo, da si kužen, da je tvoja bolezen nalezljiva in se te zato izogibajo.

Razmišljam, kaj je gobavost našega prostora in časa. Zaradi česa razpadajo naši odnosi. Kaj nas osamuje? Zaradi česa razpadajo družine in zakoni? Ponavadi bi za to takoj obtožil telefone in službe in kronično hitenje in potrošništvo in še kaj. A to so v bistvu samo izpeljave. V ozadju vsega pa ždi naša gobavost, vir naših skrivanj in iskanj potrditve – strah. Strah, da nimam dovolj moči, da mi ne bo uspelo, če sem moški; strah, da nisem dovolj lepa, da si ne zaslužim biti ljubljena, če sem ženska.
Iz tega strahu so se rodile vse naše bolezni, vse naše kužnosti, ki nas osamljajo: ali posesivnost ali suženjstvo naših žensk in ali nasilnost ali pa pasivnost naših moških. In vse vrste skrivanj za marsičem in vse sorte odvisnosti in naših čudnih, izkrivljenih dejanj.

Ker smo potrditev, če smo spoštovani in ljubljeni iskali pri ljudeh. Ali pa v stvareh. Toda ne stvari, pa tudi ne ljudje nam nikoli ne bojo mogli dati te potrditve. Ali vsaj tako močne potrditve, da bi ji verjeli. Niso nas sposobni ljubiti, kot si želimo. Ne zmorejo nas spoštovati, kot si zaslužimo. Ne morejo nas ozdraviti, ker so tudi sami bolni.

Ozdravi nas lahko samo Gospod.

Samo On ti lahko kot moškemu pove, da imaš moč, da si sposoben narediti, kar moraš, ker ti zaupa in računa nate, ko ti pošilja preizkušnje. Samo On ti lahko kot ženski pove, da si zanj najlepša in da te ljubi kot nikogar drugega. Samo On nam lahko to pove tako, da mu bomo verjeli.
Kajti On pravi: »Hočem, bodi očiščen. (Mr 1,41) Zame si junak. Zame si lepotica.«

Pustimo, naj se nas dotakne. Naj nas ozdravi.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več