Majhen škandal


Veliko časa sem mislil, da pomeni biti kristjan to, da delaš dobra dela, da si pošten in pravičen, da se upiraš zlu in smrti in se odločaš za dobro in za življenje. To je vse res. Vendar pa v zadnjem času vedno bolj razumem in spoznavam tudi to, da pomeni biti kristjan predvsem to, da se pustiš ljubiti. Da iščeš, zaznavaš in sprejemaš ljubezen Boga.

To odkritje je za vsakogar majhen škandal. Ko namreč govorimo o ljubezni, jo vedno povezujemo samo z darovanjem. Da torej ljubiti nekoga pomeni dajati. To seveda drži. Vendar pa pomeni ljubiti tudi prejemati, kar nam nekdo da. Omogočiti nekomu, da nas ima rad. Sprejeti njegovo ljubezen. To je verjetno celo zahtevnejša ljubezen, ker si z njo ne pridobimo nobenih zaslug, s katerimi bi se lahko hvalili pred sabo ali pred drugimi. Samo hvaležni smo lahko.

Morda je zato prva ljubezen, s katero se pravzaprav v nas začne dobro in lepo, hvaležnost. Hvaležnost, da smo ljubljeni. Da nam je nekaj podarjeno, da se imamo na koga obrniti, da nismo sami.

To seveda ne pomeni, da pomeni ljubiti samo sprejemati, samo biti hvaležen. Pomeni pa najprej biti hvaležen, ker je to začetek vsake pristne ljubezni. In iz hvaležnosti se bo rodilo vse, kar je dobro in lepo.

Komentarji

  1. Anonimni24. 5. 14, 21:37

    Prava smer..
    hvala.

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni26. 5. 14, 20:48

    V NULO! Hvala, Marko!

    OdgovoriIzbriši
  3. spoznanje30. 5. 14, 14:24

    »In iz hvaležnosti se bo rodilo vse, kar je dobro in lepo.« - kako resnično! Vendar pa človeško gledano čutiti in ob-čutiti »ljubljenost«, daje prednost prepoznanju bolečini spoznanja - da smo sposobni srečanja z Bogom le na vrhovih našega življenja – npr. po kakšni težki pre-izkušnji – pred tem nam je vse preveč samoumevno, a poslej nič več, za ljubezen se je nanmreč potrebno odločiti vsak dan na novo, že zjutraj, ko se zbudimo ... :)

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

Slika
Lepa je moja dežela. Bridkosti polna. Sèm je stvarnik sejal nemir in lepoto, ki je skoraj popolna, in žalost, kot je ni na svetu nikjer. Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up. Nikjer trave z Jurijem, svojim patronom, ne veseljačijo tako dolgo v jesen in nikjer ne kriče še pod betonom o zelenem spominu svojim ljudem. Nikjer niso hoste tako skrivnostne z brezni in grapami, ki jih je zlo polnilo s trupli, da njih belo okostje sije potomcem v neprijazno temò. Lepa je moja dežela. Lepa do muke. Samo tu gruli prsteno grlo rim. Samo tu so tudi groze manj hude. Samo tu lahko živim.
Preberite več

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Slika
V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje - za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, ki se srce razboli jim, ko dež zašumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni preslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti.
Preberite več

Iskati večje dobro

Slika
Gotovo vam je prišlo na uho, da je kot del misijonskega dogajanja na Rakovniku prišel v goste (v cerkev!) tudi Magnifico. In morda ste tudi videli, kako »lep« odziv je to poželo pri množici »kristjanov«: toliko obsodb in toliko izlitega gneva nanj, kako da si to upa, da si s tem dela reklamo in še veliko grše stvari, ki jih od kristjana ne bi pričakovali. Kot da bi sam satan stopil na cerkvena vrata. Ali pa bi njega morda lepše sprejeli …  Obsojanje  Ob tem dogodku je Gregor Čušin zapisal: »Bolj kot razburjanje v smislu: "Kaj nam pa lahko on pove o Bogu?!" je na mestu vprašanje: "Kaj mu lahko o Bogu povemo mi?!" S svojimi komentarji, ki jih prebiram pod deljenimi objavami, smo mu (žal) povedali že kar precej.«  Da smo kristjani tako zelo veliki strokovnjaki v obsojanju, imamo čisto banalen razlog: imamo zapovedi . Teh pa nismo razumeli kot pomoč, usmeritev, kako postati dober človek, temveč kot neke vrste ocenjevalnik , s katerim naj bi razumeli, kdo naj bi bil dobe...
Preberite več