"Gospod je."

Da se trudimo, da vložimo vse svoje moči in ljubezen v neko delo, pa zaradi tega ne nujno doživimo uspeha, je - tako spoznavam iz dneva v dan bolj - človeška resničnost. Trud, celo dobra strategija, načrt in bogate izkušnje niso nujno zagotovilo za to, da nam bo uspelo. Je pa tudi res, da tudi uspeh ni nujno tisto, kar potrebujemo.

Velikokrat sem si predstavljal in želel, da mora biti vse, kar naredim ali povem, najboljše, še posebej v teh težkih časih, ko se zdi vsaka napaka že usodna. Želel sem si uspeha in sem se z njim zelo obremenjeval. Tako se mi je nemalokrat tudi zgodilo, da sem sam pri sebi ugotovil, da je tisto, kar sem želel povedati svojim dijakom, izzvenelo kot nekaj praznega, brez vrednosti in brez življenja. Potrt sem bil. In razočaran nad sabo.

Veliko sem razmišljal o tem. Dokler nisem po besedah prijateljice le spoznal pomembno stvar, ki mi je razsvetlila noč razočaranja in me nahranila s pečenim kruhom in ribo. Naj gre za moje uspešne ali nemočne, prepričljive ali slabotne besede in dejanja, naj gre za moje zmage ali poraze, naj gre za trenutke veselja ali dogodke, iz katerih bi hotel zbežati, vedno je ob meni Gospod. Vedno.

To je bila velika noč, pa čeprav sredi januarja. Ta zora v noči razočaranja. Videti Gospoda, ki me spremlja, kjerkoli že sem, karkoli že počnem.

Ob tem spoznanju postane uspeh povsem nepomemben. Res, ni uspeh to, kar potrebuje človek. Kar potrebuje, je velika noč. Ni pa velika noč tedaj, ko mi nekaj uspe, ko se počutim dobro in sem zadovoljen, ni velika noč povezana z mojimi uspehi. Velika noč je takrat, ko v vsakem, navadnem dnevu, tudi v noči razočaranja in nesmisla, sredi poraza ugotovim: "Gospod je tukaj." Gospod je tu in me ne zapušča, pa čeprav ga nisem opazil. Tudi ko se trudim brez sadov, tudi ko se moje delo zdi brez smisla in neuspešno, tudi ko delam neumnosti in velike grehe, je Gospod tukaj. In oživlja tudi po mojih neuspehih, opogumlja tudi po mojih neuspelih besedah, spreminja tudi po mojih napačnih potezah. Polni moje prazne mreže. Če mu le z vsakim dejanjem, z vsako besedo odgovarjam: »Gospod, ti veš, da te imam rad.«