Tik pred hladno zimo

Kdaj se ti zgodi, da te osupne malenkost. Drobtina. Tlesk. Kapljica rose. Duh po meti. In če ti je takrat dana sposobnost, da se ob tem čudežu stvarstva v tebi ne zbudi nikakršna sla po tem, da bi ga imel, ali želja po tem, da bi se ti vsaj še kdaj ponovil, temveč samo in res samo zreš vanj in ga občuduješ, potem se te takrat dotakne Bog.

Ampak ... to je težko.
Maaaa, niti ne.
Pač. Treba je živeti.

(Zapis se ima zahvaliti enemu najlepših opravil na svetu. Sajenju rož. Pripravljanju za pomlad, ko že slutiš zimo, ker v hišo hodi mrčes vseh vrst. Vsaka čebulica narcis in tulipanov je zmaga proti zimi. Pa četudi v zemlji ne bo preživela. V nas, ki smo sadili in jim toplo podarjali življenje, se je vsadilo Življenje. In to je ta dotik Boga.)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tone Pavček, Take dežele ni

I. Minatti, V mladih brezah tiha pomlad

Iskati večje dobro